30.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 315/1

(1)

Cilj skupne ribiške politike, kot je določen v Uredbi (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), je zagotoviti izkoriščanje morskih bioloških virov, ki ustvarja dolgotrajno okoljsko, gospodarsko in socialno vzdržnost.

(2)

Unija je s Sklepom Sveta 98/392/ES (4) odobrila Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu, ki med drugim zajema načela in pravila v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem živih morskih virov. Unija v okviru svojih širših mednarodnih obveznosti sodeluje pri prizadevanjih za ohranitev staležev rib v mednarodnih vodah.

(3)

V skladu s Sklepom Sveta 86/238/EGS (5) je Unija od 14. novembra 1997 pogodbenica Mednarodne konvencije za ohranitev atlantskega tuna (v nadaljnjem besedilu: Konvencija ICCAT).

(4)

Konvencija ICCAT določa okvir za regionalno sodelovanje pri ohranjanju in upravljanju tunov in tunom podobnih vrst v Atlantskem oceanu in sosednjih morjih z ustanovitvijo Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT).

(5)

ICCAT je pristojna za sprejetje obveznih odločitev (priporočil) o ohranjanju in upravljanju ribištva v okviru njenih pristojnosti, ki so za pogodbenice obvezujoče. Ta priporočila so naslovljena predvsem na pogodbenice Konvencije ICCAT, vendar vsebujejo tudi obveznosti za zasebne subjekte (na primer poveljnike ribiških plovil). Priporočila ICCAT začnejo veljati šest mesecev po njihovem sprejetju in jih je, kar zadeva Unijo, treba čim hitreje prenesti v pravo Unije.

(6)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot (6) bo določala, da se navedena uredba uporablja brez poseganja v določbe prava Unije, ki prenašajo določbe, sprejete s strani regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, katerih pogodbenica je Unija.

(7)

Priporočila ICCAT za ohranjanje in izvrševanje so bila zadnjič prenesena z uredbama Sveta (ES) št. 1936/2001 (7) in (ES) št. 520/2007 (8).

(8)

Priporočilo ICCAT o večletnem načrtu za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju je bilo preneseno z Uredbo (EU) 2016/1627 Evropskega parlamenta in Sveta (9). Ta uredba ne zajema takega večletnega načrta za obnovo staleža.

(9)

Pri izvajanju teh priporočil bi si morale Unija in države članice prizadevati za spodbujanje dejavnosti priobalnega ribolova ter uporabe ribolovnega orodja in tehnik, ki so selektivni in imajo manjši vpliv na okolje, vključno z orodji in tehnikami, ki se uporabljajo pri tradicionalnem in obrtnem ribolovu, s čimer bi pripomogle k primernemu življenjskemu standardu lokalnih gospodarstev.

(10)

Priporočila ICCAT bi se morala zgolj prenesti v zakonodajo Unije, da se izenačijo pogoji za ribiče iz Unije in tretjih držav ter da se zagotovi, da so pravila sprejemljiva za vse.

(11)

Delegirani in izvedbeni akti, določeni v tej uredbi, ne bi smeli posegati v prenos prihodnjih priporočil ICCAT v pravo Unije po rednem zakonodajnem postopku.

(12)

Da bi prihodnje zavezujoče spremembe priporočil ICCAT hitro prenesli v pravo Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte, s katerimi bo spremenila priloge k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (10). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(13)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja določb te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(14)

Za zagotovitev skladnosti s skupno ribiško politiko je bila sprejeta zakonodaja Unije, da se vzpostavi sistem nadzora, inšpekcijskih pregledov in izvrševanja, vključno z bojem proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu. Zlasti Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 (12) vzpostavlja sistem Unije za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje z globalnim in celostnim pristopom, da se zagotovi skladnost z vsemi pravili skupne ribiške politike. Izvedbena Uredba Komisije (EU) št. 404/2011 (13) določa podrobna pravila za izvajanje Uredbe (ES) št. 1224/2009. Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 (14) vzpostavlja sistem Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje. Navedene uredbe že prenašajo številne določbe iz priporočil ICCAT. Zato navedenih določb ni treba vključiti v to uredbo.

(15)

Priporočila ICCAT skupaj s pravili iz Uredbe (ES) št. 1224/2009 omogočajo plovilom za pelagični ribolov s parangali pretovarjanje na morju v vodah zunaj Unije, a znotraj območja ICCAT. Vendar bi morala Unija to vprašanje celostno in redno obravnavati v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, da bi se prepoved Unije o pretovarjanju na morju v vodah Unije razširila na vse vode.

(16)

S členom 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je bila uvedena obveznost iztovarjanja, ki se uporablja od 1. januarja 2015 za ribolov malih in velikih pelagičnih vrst, ribolov za industrijske namene ter ribolov lososa v Baltskem morju. Vendar v skladu s členom 15(2) navedene uredbe obveznost iztovarjanja ne posega v mednarodne obveznosti Unije, kot so obveznosti, ki izhajajo iz priporočil ICCAT. V skladu z isto določbo je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi se takšne mednarodne obveznosti prenesejo v pravo Unije, kar zlasti vključuje odstopanje od obveznosti iztovarjanja. Zato so v nekaterih primerih, določenih v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/98 (15), zavržki za nekatere vrste ribolova malih in velikih pelagičnih vrst ter ribolova za industrijske namene dovoljeni.

(17)

Uredba Sveta (ES) št. 1984/2003 (16) vzpostavlja programe statističnih dokumentov za mečarico in veleokega tuna v skladu z zadevnimi določbami ICCAT. Ker je ICCAT v zvezi s pretovarjanjem na morju sprejela nove določbe o statističnih programih, je primerno spremeniti Uredbo (ES) št. 1984/2003, da se navedene določbe prenesejo v pravo Unije.

(18)

Številna priporočila ICCAT so bila v zadnjih letih spremenjena ali razveljavljena. Zato je zaradi jasnosti, poenostavitve in pravne varnosti primerno spremeniti uredbi (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 520/2007 –

(a)

ribiška plovila Unije in plovila Unije, ki izvajajo rekreacijski ribolov in delujejo na območju Konvencije ICCAT, v primeru pretovarjanja pa tudi zunaj območja Konvencije ICCAT, če pretovarjajo vrste, ulovljene na tem območju;

(b)

plovila tretjih držav, ki se pregledajo v pristaniščih držav članic in ki imajo na krovu vrste ICCAT ali ribiške proizvode, ki izvirajo iz takšnih vrst, ki niso bile predhodno iztovorjene ali pretovorjene v pristaniščih;

(c)

ribiška plovila tretjih držav in plovila tretjih držav, ki izvajajo rekreacijski ribolov in delujejo v vodah Unije.

(1)

„vrste ICCAT“ pomeni vrste iz Priloge I;

(2)

„tropski tun“ pomeni veleokega tuna, rumenoplavutega tuna in črtastega tuna;

(3)

„ribiško plovilo“ pomeni vsako plovilo, ki je opremljeno za gospodarsko izkoriščanje morskih bioloških virov, ali past za modroplavutega tuna;

(4)

„plovilo za ulov“ pomeni ribiško plovilo, ki se uporablja za ulov morskih bioloških virov;

(5)

„ribiško plovilo Unije“ pomeni ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo države članice in je registrirano v Uniji;

(6)

„dovoljenje za ribolov“ pomeni dovoljenje, izdano za ribiško plovilo Unije in na podlagi katerega lahko to plovilo pod posebnimi pogoji v določenem obdobju, na določenem območju ali za določen ribolov opravlja določene ribolovne dejavnosti;

(7)

„posebno dovoljenje za ribolov“ pomeni dovoljenje, izdano za ribiško plovilo Unije in na podlagi katerega lahko to plovilo pod posebnimi pogoji v določenem obdobju, na določenem območju ali za določen ribolov opravlja določene ribolovne dejavnosti z določenim orodjem;

(8)

„pretovarjanje“ pomeni raztovarjanje dela ali vseh ribiških proizvodov s krova plovila na drugo plovilo;

(9)

„rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki morske biološke vire izkoriščajo za rekreacijo, turizem ali šport;

(10)

„podatki iz naloge I“ pomeni podatke iz naloge I, kot jih je opredelila ICCAT v „Operativnem priročniku za statistiko in vzorčenje tuna in tunu podobnih vrst v Atlantskem oceanu“;

(11)

„podatki iz naloge II“ pomenijo podatke iz naloge II, kot jih je opredelila ICCAT v „Operativnem priročniku za statistiko in vzorčenje tuna in tunu podobnih vrst v Atlantskem oceanu“;

(12)

„pogodbenice Konvencije“ pomeni pogodbenice Konvencije ICCAT in sodelujoče nepogodbenice ter ribolovne ali druge subjekte;

(13)

„območje Konvencije ICCAT“ pomeni vse vode Atlantskega oceana in sosednjih morij;

(14)

„sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu“ pomeni mednarodni sporazum, kot je opredeljen v točki 37 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(15)

„dolžina plovila“ pomeni razdaljo, merjeno v ravni črti med skrajnim sprednjim delom premca in skrajnim zadnjim delom krme;

(16)

„veliko plovilo za pelagični ribolov s parangali“ pomeni plovilo za pelagični ribolov s parangali s skupno dolžino več kot 24 metrov;

(17)

„veliko ribiško plovilo“ pomeni ribiško plovilo s skupno dolžino več kot 20 metrov;

(18)

„veliko plovilo za ulov“ pomeni plovilo za ulov s skupno dolžino več kot 20 metrov;

(19)

„evidenca ICCAT o velikih ribiških plovilih“ pomeni seznam, ki ga vodi sekretariat ICCAT, velikih ribiških plovil z dovoljenjem za ciljni ribolov vrst ICCAT na območju Konvencije ICCAT;

(20)

„podporno plovilo“ pomeni plovilo, ki ni plovilo na krovu in ni opremljeno z delujočim ribolovnim orodjem in ki se uporablja za lažje izvajanje ribolovnih dejavnosti, pomoč pri njih ali pripravo nanje, vključno z oskrbovanjem plovila za ulov;

(21)

„transportno plovilo“ pomeni podporno plovilo, ki pretovarja in sprejema vrste ICCAT z velikega plovila za pelagični ribolov s parangali;

(22)

„evidenca ICCAT o transportnih plovilih“ pomeni seznam, ki ga vodi sekretariat ICCAT, plovil, ki imajo dovoljenje za sprejemanje pretovora na morju z velikih plovil za pelagični ribolov s parangali na območju Konvencije ICCAT;

(23)

„evidenca ICCAT o plovilih z dovoljenjem za ribolov za tropske tune“ pomeni seznam velikih ribiških plovil, ki imajo dovoljenje za ribolov, obdržanje na krovu, pretovarjanje, prevažanje, predelovanje ali iztovarjanje tropskih tunov na območju Konvencije ICCAT, ki ga vodi sekretariat ICCAT;

(24)

„naprave za zbiranje rib“ pomeni kakršno koli opremo, ki plava na morski gladini in se uporablja za privabljanje rib;

(25)

„nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov“ pomeni ribolovne dejavnosti, kot so opredeljene v točki 1 člena 2 Uredbe (ES) št. 1005/2008;

(26)

„seznam ICCAT o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu“ pomeni seznam plovil, za katere ICCAT meni, da opravljajo nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov;

(27)

„parangali“ pomeni ribolovno orodje, sestavljeno iz glavne vrvi različnih dolžin, na katero so pritrjene stranske vrvi (predvrvice) s številnimi trnki v različnih presledkih glede na ciljno vrsto;

(28)

„zaporna plavarica“ pomeni vsako obkroževalno mrežo, katere dno se potegne skupaj z zaporno vrvico na dnu mreže, ki gre skozi vrsto obročev ob spodnji vrvici in omogoča, da se mreža stisne in zapre;

(29)

„trnek“ pomeni ukrivljen, oster kos jeklene žice.

(a)

kot povprečno število in zmogljivost v BT plovil Unije za ulov, ki ciljno lovijo veleokega tuna na območju Konvencije ICCAT v obdobju od leta 1991 do 1992, ter

(b)

na podlagi omejitve števila plovil Unije za ulov, ki so leta 2005 ciljno lovila veleokega tuna, kot je bilo priglašeno ICCAT 30. junija 2005.

(a)

izboljšati poznavanje lastnosti naprav za zbiranje rib, lastnosti boj, ribolova z napravami za zbiranje rib, vključno z ribolovnim naporom, ter s tem povezanih vplivov na ciljne in neciljne vrste;

(b)

učinkovito upravljati namestitev in izvlek naprav za zbiranje rib in odzivnikov ter njihovo morebitno izgubo;

(c)

zmanjšati in omejiti vplive naprav za zbiranje rib in ribolova z napravami za zbiranje rib na ekosistem, po potrebi vključno z ukrepanjem glede različnih elementov ribolovne umrljivosti (npr. števila uporabljenih naprav za zbiranje rib, vključno s številom naprav za zbiranje rib s strani plovil z zaporno plavarico, ribolovno zmogljivostjo, številom podpornih plovil).

(a)

površinska struktura naprave za zbiranje rib ni pokrita z nobenim materialom ali je pokrita samo z materialom, ki pomeni le minimalno tveganje zapletanja neciljnih vrst; in

(b)

podpovršinske komponente so sestavljene izključno iz materiala, v katerega se neciljne vrste ne zapletajo.

(a)

položaj naprave za zbiranje rib;

(b)

datum uporabe naprave za zbiranje rib;

(c)

vrsto naprave za zbiranje rib (zasidrana naprava za zbiranje rib, plavajoča umetna naprava za zbiranje rib);

(d)

identifikator naprave za zbiranje rib (tj. oznaka naprave za zbiranje rib ali identifikacija odzivnika, vrsta boje – npr. preprosta boja ali povezana z ultrazvočnim globinomerom) ali kakršne koli informacije, ki omogočajo identifikacijo lastnika;

(e)

zasnovne značilnosti naprave za zbiranje rib (dimenzija in material plavajočega dela in podvodne viseče strukture ter zapletne značilnosti podvodne viseče strukture).

(a)

vrsto obiska (vleka, iskanje, posredovanje na elektronski opremi);

(b)

položaj naprave za zbiranje rib;

(c)

datum obiska;

(d)

vrsto naprave za zbiranje rib (zasidrana naprava za zbiranje rib, plavajoča naravna naprava za zbiranje rib, plavajoča umetna naprava za zbiranje rib);

(e)

identifikator naprave za zbiranje rib (tj. oznaka naprave za zbiranje rib ali identifikacija odzivnika) ali kakršne koli informacije, ki omogočajo identifikacijo lastnika;

(f)

če obisku sledi sklop ribolovnih operacij, izide sklopa ribolovnih operacij v smislu ulova in prilova, bodisi obdržanega ali zavrženega, mrtvega ali živega, ali, če obisku ne sledi sklop ribolovnih operacij, navedbo razlogov za takšno odločitev (na primer ni dovolj rib ali ribe so premajhne).

(a)

zadnji zabeleženi položaj;

(b)

datum zadnjega zabeleženega položaja;

(c)

identifikator naprave za zbiranje rib (tj. oznaka naprave za zbiranje rib ali identifikacija odzivnika) ali vse informacije, ki omogočajo identifikacijo lastnika.

(a)

na četrtletni osnovi število dejansko nameščenih naprav za zbiranje rib, po vrsti naprave za zbiranje rib, z navedbo prisotnosti ali odsotnosti odzivnika/boje ali ultrazvočnega globinomera, povezanega z napravo za zbiranje rib;

(b)

na četrtletni osnovi število in vrsto dejansko nameščenih odzivnikov/boj (npr. radijski, z ultrazvočnim globinomerom);

(c)

na četrtletni osnovi povprečno število aktivnih odzivnikov/boj, ki jih je spremljalo posamezno plovilo;

(d)

na četrtletni osnovi povprečno število aktivnih izgubljenih naprav za zbiranje rib;

(e)

za vsako podporno plovilo število dni, preživetih na morju, na 1°-mrežno območje, mesec in državo članico zastave.

(a)

se ribolovni ladijski dnevniki v papirni in elektronski obliki ter ladijski dnevniki v zvezi z napravami za zbiranje rib, kjer je primerno, nemudoma zberejo in dajo na razpolago znanstvenikom Unije;

(b)

podatki iz naloge II, posredovani Komisiji v skladu s členom 50, vključujejo informacije, zbrane iz ribolovnih ladijskih dnevnikov ali ladijskih dnevnikov v zvezi z napravami za zbiranje rib, kadar je to primerno.

(a)

od 1. januarja do 28. februarja vsako leto in

(b)

na območju, ki je omejeno, kot sledi:

(a)

spust kakršnih koli plavajočih predmetov z bojami ali brez njih;

(b)

ribolov okrog, pod ali s pomočjo umetnih predmetov, vključno plovil;

(c)

ribolov okrog, pod ali s pomočjo naravnih predmetov;

(d)

vleko plavajočih predmetov s tega območja.

(a)

sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da imajo vsa plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, vključno s podpornimi plovili, na krovu opazovalca, ko opravljajo ribolovne dejavnosti med časovno in območno zaporo iz odstavka 1 tega člena. Brez poseganja v člen 73 Uredbe (ES) št. 1224/2009 mora biti program opazovanja skladen s Prilogo IV k tej uredbi;

(b)

Komisiji vsako leto do 30. junija predloži informacije, ki so jih zbrali opazovalci iz točke (a), Komisija pa nato do 31. julija uradno obvesti ICCAT;

(c)

sprejme ustrezne ukrepe proti ribiškim plovilom, ki plujejo pod njeno zastavo in ne upoštevajo časovne in območne zapore iz odstavka 1;

(d)

predloži Komisiji poročilo o svojem upoštevanju časovne in območne zapore kot del svojega letnega poročila iz člena 71.

(a)

seznam plovil za ulov, ki plujejo pod njihovo zastavo, z dovoljenjem za ciljni ribolov sredozemske mečarice;

(b)

seznam plovil z dovoljenjem za ciljni ribolov sredozemske mečarice, ki so ga izdale države članice, v okviru rekreacijskega ribolova.

(a)

informacije o plovilu za ulov:

(b)

informacije v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi, na podlagi vzorčenja ali za celotno floto:

(c)

podatke o ulovu za najkrajši možni čas in najmanjše možno območje:

(a)

biološki vzorci se zberejo samo od živali, ki so mrtve ob izvleku;

(b)

biološki vzorci se odvzamejo v okviru raziskovalnega projekta, priglašenega Stalnemu odboru ICCAT za raziskave in statistiko, in razvijajo ob upoštevanju priporočenih raziskovalnih prednostnih nalog navedenega odbora. Raziskovalni projekt bi moral vključevati dokument s podrobnim opisom cilja projekta, metodologij, ki bodo uporabljene, števila in vrst vzorcev, ki se odvzamejo, ter časa in območja vzorčenja;

(c)

biološki vzorci se hranijo na krovu do pristanišča iztovarjanja ali pretovarjanja ter

(d)

dovoljenje države članice zastave ali, v primeru najetih plovil, pogodbenice Konvencije, ki najame plovilo, in države članice zastave mora biti priloženo vsem vzorcem, zbranim v skladu s tem členom, do končnega pristanišča iztovarjanja. Takšni vzorci in drugi deli osebkov morskih psov se ne smejo tržiti ali prodajati.

(a)

parangali se namestijo ponoči, pri čemer je noč opredeljena kot obdobje med navtičnim mrakom/zoro, kakor je določeno v navtičnemu almanahu o navtičnem mraku/zori za zemljepisni položaj ribolova; in

(b)

uporablja se najmanj 60-gramska vrtljiva utež, ki se namesti največ 3 metrov od trnka, za zagotovitev najboljših stopenj potopitve;

(a)

nastavljanje ponoči z minimalno osvetlitvijo krova;

(b)

vrvi za odganjanje ptic (plašilne vrvi);

(c)

obteževanje vrvi.

(a)

količine ulova, značilnosti orodja, čas in lokacije, ciljne vrste in status ravnanja (tj. zavržene mrtve ali izpuščene žive);

(b)

razčlenitev interakcij po vrstah morskih želv ter

(c)

naravo ujetja s trnkom ali zapletanja (vključno z napravami za zbiranje rib), vrsto vabe, velikost in vrsto trnka ter velikost živali.

(a)

najeta plovila imajo ribolovno dovoljenje, ki ga izda pogodbenica Konvencije, ki najame plovilo, in niso na seznamu ICCAT o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu;

(b)

najeta plovila nimajo istočasno dovoljenja za ribolov na podlagi več kot enega sporazuma o najemu;

(c)

ulov najetih plovil se iztovori izključno v pristaniščih pogodbenic Konvencije, ki najamejo plovilo, razen če ni drugače določeno v sporazumu o najemu; in

(d)

družba, ki najame plovilo, je zakonito ustanovljena v pogodbenici Konvencije, ki najame plovilo.

(a)

informacije o značilnostih njihovih flot v predhodnem letu;

(b)

ocene podatkov o letnem nominalnem ulovu (vključno s podatki o prilovu in zavržkih) v zvezi z vrstami ICCAT za predhodno leto.

(a)

podatke o ulovu in ribolovnem naporu za predhodno leto s podrobno prostorsko in časovno razčlenitvijo; navedeni podatki vključujejo ocene zavržkov in izpustov z navedbo stanja rib (mrtve ali žive);

(b)

vse podatke o ulovu pri rekreacijskem ribolovu za predhodno leto.

(a)

operacije pretovarjanja, ki se izvajajo na območju Konvencije ICCAT v zvezi z vrstami ICCAT in drugimi vrstami, ujetimi med ribolovom teh vrst, ter

(b)

operacije pretovarjanja, ki se izvajajo zunaj območja Konvencije ICCAT v zvezi z vrstami ICCAT in drugimi vrstami, ujetimi med ribolovom teh vrst, ki so bile ulovljene na območju Konvencije ICCAT.

—

ime plovila, registrsko številko,

—

številko v evidenci ICCAT (če obstaja),

—

številko IMO (če obstaja),

—

prejšnje ime (če obstaja),

—

prejšnjo zastavo (če obstaja),

—

prejšnje podatke o črtanju iz drugih registrov (če obstajajo),

—

mednarodni radijski klicni znak,

—

vrsto plovila, dolžino, bruto registrsko tonažo in nosilnost,

—

ime in naslov lastnika/lastnikov in nosilca/nosilcev dejavnosti,

—

časovno obdobje, za katero se dovoli pretovarjanje.

—

ime plovila, registrsko številko;

—

številko v evidenci ICCAT;

—

časovno obdobje, za katero se dovoli pretovarjanje na morju;

—

zastavo(-e), ime(-na) in registrsko(-e) številko(-e) transportnega(-ih) plovila(-) z dovoljenjem, da ga/jih uporabljajo velika plovila za pelagični ribolov s parangali.

(a)

ime velikega plovila za pelagični ribolov s parangali in njegovo številko v evidenci ICCAT z velikimi plovili za pelagični ribolov s parangali z dovoljenjem za pretovarjanje na morju;

(b)

ime transportnega plovila in njegovo številko v evidenci ICCAT o transportnih plovilih;

(c)

proizvod, ki se bo pretovarjal, po vrstah (če so znane), in če je mogoče, po staležu;

(d)

količine vrst ICCAT, ki se bodo pretovarjale, če je mogoče, po staležu;

(e)

količine drugih vrst, ujetih med ribolovom vrst ICCAT, ki se bodo pretovarjale, po vrstah, če so znane;

(f)

datum in lokacijo pretovarjanja;

(g)

zemljepisno lokacijo ulova po vrstah in, kadar je primerno, po staležu, v skladu s statističnimi področji ICCAT.

(a)

količine ulova vrst ICCAT, pretovorjenih v predhodnem letu, po vrstah, in če je mogoče, po staležih;

(b)

količine drugih vrst, ujetih med ribolovom vrst ICCAT, pretovorjenih v predhodnem letu, po vrstah, če so znane;

(c)

seznam velikih plovil za pelagični ribolov s parangali, ki so pretovarjala v prejšnjem letu;

(d)

izčrpno poročilo, v katerem so ocenjeni vsebina in sklepi poročil regionalnih opazovalcev ICCAT, dodeljenih transportnim plovilom, ki so prejela pretovor s svojih velikih plovil za pelagični ribolov s parangali.

(a)

opazovanje za najmanj 5 % ribolovnega napora za vsak pelagični ribolov s parangali, ribolov z zapornimi plavaricami in ribolov s plovili za prevoz vabe;

(b)

z odstopanjem od točke (a) za najeta plovila opazovanje za najmanj 10 % ribolovnega napora za vsak pelagični ribolov s parangali, ribolov z zapornimi plavaricami in ribolov s plovili za prevoz vabe;

(c)

reprezentativno časovno in prostorsko pokritost dejavnosti flote, da se zagotovi zbiranje ustreznih in primernih podatkov, pri čemer se upoštevajo značilnosti flote in ribolova;

(d)

zbiranje podatkov o vseh vidikih ribolovne operacije, vključno z ulovom, kot je določeno v členu 63(1).

(a)

v številu ribolovnih operacij ali potovanj za ribolov z zaporno plavarico;

(b)

v ribolovnih dnevih, številu ribolovnih operacij ali potovanj za pelagični ribolov s parangalom; ali

(c)

v ribolovnih dnevih za ribolov s plovili za prevoz vabe.

(a)

zadovoljivo znanje in izkušnje za prepoznavanje vrst in zbiranje informacij o različnih konfiguracijah ribolovnega orodja;

(b)

zadovoljivo znanje o ohranitvenih in upravljalnih ukrepih ICCAT;

(c)

sposobnost natančnega opazovanja in beleženja podatkov, ki se zbirajo v okviru programa;

(d)

sposobnost zbiranja bioloških vzorcev;

(e)

niso člani posadke opazovanega ribiškega plovila ter

(f)

niso zaposleni v družbi ribiškega plovila, ki se ukvarja z opazovanim ribolovom.

(a)

evidentirajo ribolovno dejavnost in poročajo o njej, kar vključuje vsaj:

(b)

opazujejo in evidentirajo uporabo ukrepov za zmanjšanje prilova in druge ustrezne informacije;

(c)

posredujejo vse predloge, za katere menijo, da so primerni za izboljšanje učinkovitosti ohranitvenih ukrepov ter znanstvenega spremljanja.

(a)

določijo svoja pristanišča, za katera lahko ribiška plovila tretjih držav zahtevajo vstop na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 1005/2008;

(b)

določijo kontaktno točko za prejemanje predhodnega obvestila na podlagi člena 6 Uredbe (ES) št. 1005/2008;

(c)

določijo kontaktno točko za posredovanje poročil o inšpekcijskih pregledih v pristanišču na podlagi člena 66 te uredbe.

(a)

prilog II do VIII;

(b)

rokov iz člena 7(1), člena 8, členov 9(1) in 10(2), člena 14(1) in (3), člena 18, člena 20(2), (3), in (4), člena 22(2), člena 23(1) in (2), člena 26(1) in (3), členov 40(1), 42(1), 44(3) in 47(2), člena 48(1) in (2), člena 50(1) in (2), člena 56(3), člena 57(1), (2) in (3), člena 59(1) in (2), člena 64, člena 65(2), člena 66(1) in (2), člena 67(1) in (2), člena 69(2), člena 70(2), (3) in (5) ter člena 71(1);

(c)

območja iz točke (b) člena 14(1);

(d)

najmanjših velikosti, določenih v členu 19(1) in (2), členu 24(2) ter členu 29(2) in (3);

(e)

tolerance, določene v členu 19(2) in (3), členu 21 in členu 24(3);

(f)

tehničnih specifikacij trnkov in parangalov iz člena 25 in točke (b) člena 38(5);

(g)

znanstvenega opazovanja, določenega v členih 29(1) in točkah (a) in (b) člena 61(1);

(h)

vrste informacij in podatkov iz člena 11(1), (2) in (3), člena 12, členov 20(2), 26(1) in 42(1), člena 50(1) in (2) ter členov 54(4), 55(4), 56(3) in 59(1);

(i)

največjega števila instrumentalnih boj iz člena 9(4).

(a)

v členu 3 se dodata naslednji točki:

„(g)   ‚velika ribiška plovila‘: ribiška plovila s skupno dolžino 20 metrov ali več;

(h)   ‚velika plovila za pelagični ribolov s parangali‘: plovila za pelagični ribolov s parangali s skupno dolžino 24 metrov ali več;“;

(b)

v členu 4(2) se doda naslednja točka:

(c)

v členu 5(2) se doda naslednja točka:

(d)

v poglavju 2 se doda naslednji oddelek:

„Oddelek 4

Zahteve za države članice v zvezi s pretovorjenimi proizvodi na območju Konvencije ICCAT

Člen 7a

Statistični dokumenti in poročanje

1.   Pri potrjevanju statističnih dokumentov država članica zastave velikega plovila za pelagični ribolov s parangali zagotovi, da je pretovarjanje skladno s sporočeno količino ulova vsakega takega plovila.

2.   Država članica zastave velikega plovila za pelagični ribolov s parangali potrdi statistične dokumente za pretovorjene ribe po potrditvi, da je pretovarjanje potekalo v skladu s členi 51 do 58 Uredbe (EU) 2017/2107 Evropskega parlamenta in Sveta (*1). To potrdilo temelji na informacijah, pridobljenih z regionalnim opazovalnim programom ICCAT za pretovarjanje na morju.

3.   Države članice zahtevajo, da se za vrste rib, ki so zajete v programih statističnih dokumentov, ki jih ujamejo velika plovila za pelagični ribolov s parangali na območju Konvencije ICCAT, kadar se uvažajo na njihovo območje ali ozemlje, priložijo statistični dokumenti, potrjeni za plovila na seznamu ICCAT velikih plovil za pelagični ribolov s parangali z dovoljenjem za pretovarjanje na morju, in kopija deklaracije ICCAT o pretovarjanju.

(*1)  Uredba (EU) 2017/2107 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2017 o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju konvencije Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), ter spremembi uredb Sveta (ES) št. 1936/2001, (ES) št. 1984/2003 in (ES) št. 520/2007 (UL L 315, 30.11.2017, str. 1).“"

30.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 315/40

(1)

Za ohranitev visoke ravni varnosti in s tem zaupanja potnikov, ki ju zagotavljajo skupni varnostni standardi, opredeljeni v Direktivi 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), ter za ohranitev enakih konkurenčnih pogojev bi bilo treba izboljšati uporabo navedene direktive. Direktiva 2009/45/ES bi se morala uporabljati le za potniške ladje in plovila, za katere so bili zasnovani varnostni standardi, določeni v navedeni direktivi. Zato bi bilo treba iz področja uporabe navedene direktive izključiti nekatere posebne vrste ladij, zlasti pomožna plovila, jadrnice in ladje, ki prevažajo, denimo k priobalnim napravam, usposobljeno osebje, ki se ne ukvarja z delovanjem ladje.

(2)

Pomožna plovila na ladji se uporabljajo za prevoz potnikov od potniških ladij neposredno do obale in nazaj po najkrajši varni morski poti. Ta plovila niso ustrezna za druge vrste storitev, kot so denimo turistični izleti ob obali, in se jih ne bi smelo uporabljati v takšne namene. Tovrstne izlete bi bilo treba opravljati z ladjami, ki izpolnjujejo zahteve obalne države za potniške ladje, kot je med drugim določeno v smernicah Mednarodne pomorske organizacije (IMO) (MSC.1/Circ.1417 o smernicah za pomožna plovila na potniških ladjah). Države članice in Komisija bi morale spodbujati razpravo v okviru IMO, da bi revidirali smernice in tako povečali varnost. Komisija bi morala oceniti, ali bi morale biti smernice zavezujoče.

(3)

Potniške ladje brez mehaničnega pogona ne spadajo v področje uporabe Direktive 2009/45/ES. Jadrnic, katerih mehanični pogon je namenjen le pomožni uporabi in uporabi v sili, se ne bi smelo registrirati v skladu z navedeno direktivo. Zato bi morala Komisija do leta 2020 oceniti potrebo po skupnih evropskih zahtevah za to kategorijo potniških ladij.

(4)

Priobalne naprave oskrbujejo plovila, ki prevažajo industrijske delavce. Ti delavci morajo uspešno opraviti obvezno varnostno usposabljanje in izpolnjevati določena obvezna merila zdravstvene sposobnosti. Zato bi morala zanje veljati drugačna in posebna varnostna pravila, ki ne spadajo v področje uporabe te direktive. Države članice in Komisija bi morale dejavno podpirati delo IMO na področju varnostnih standardov za priobalna plovila, ki poteka na podlagi resolucije MSC.418(97).

(5)

Program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) je pokazal, da nekatere države članice ne registrirajo ladij iz aluminija v skladu z Direktivo 2009/45/ES. To ustvarja neenake razmere, ki otežujejo uresničitev cilja glede doseganja visoke skupne ravni varnosti za potnike, ki potujejo v notranji plovbi v Uniji. Da bi se izognili neenotni uporabi, ki izhaja iz različnih razlag opredelitve aluminija kot enakovrednega materiala in uporabljivosti ustreznih standardov požarne varnosti, zaradi katerih prihaja do različnih razlag področja uporabe Direktive, bi bilo treba pojasniti opredelitev enakovrednega materiala iz Direktive 2009/45/ES. Države članice bi morale imeti možnost, da določijo strožje ukrepe za preprečevanje požarov v skladu z določbami te direktive o dodatnih varnostnih zahtevah.

(6)

Precejšnje število potniških ladij, zgrajenih iz aluminijeve zlitine, zagotavlja redne in pogoste pomorske povezave med različnimi pristanišči v posamezni državi članici. Ker bi izpolnjevanje zahtev iz te direktive imelo resne posledice za takšne prevoze in s tem povezane socialno-ekonomske razmere ter finančne in tehnične posledice za obstoječe in nove ladje, bi morale imeti te države članice možnost, da za takšne potniške ladje za določen čas uporabljajo nacionalno pravo, pri čemer zagotovijo, da se ohrani ustrezna raven varnosti.

(7)

Za povečanje pravne jasnosti in skladnosti, s tem pa tudi ravni varnosti, bi bilo treba številne opredelitve pojmov in sklicevanja posodobiti ter dodatno uskladiti s povezanimi mednarodnimi pravili ali pravili Unije. Pri tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti nespreminjanju obstoječega področja uporabe Direktive 2009/45/ES. Zlasti opredelitev tradicionalne ladje bi bilo treba bolje uskladiti z Direktivo 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter hkrati ohraniti veljavna merila glede leta izdelave in vrste materiala. Opredelitev jahte za prosti čas in plovila za prosti čas bi bilo treba bolje uskladiti z Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija SOLAS iz leta 1974).

(8)

Za obstoječe predpisane zahteve, ki izhajajo iz Konvencije SOLAS iz leta 1974, se je z vidika načela sorazmernosti izkazalo, da jih je težko prilagoditi majhnim potniškim plovilom, krajšim od 24 metrov. Poleg tega so majhne ladje večinoma zgrajene iz materialov, ki niso jeklo. Zato je bilo v skladu z Direktivo 2009/45/ES registrirano zelo majhno število takih ladij. Za ladje, krajše od 24 metrov, ne obstajajo posebni pomisleki glede varnosti, Direktiva 2009/45/ES pa ne zagotavlja ustreznih standardov zanje, zato bi morale biti takšne ladje izključene iz področja uporabe navedene direktive in bi morali zanje veljati posebni varnostni standardi, ki jih določijo države članice, ki lahko bolje ocenijo lokalne omejitve plovbe za te ladje v smislu razdalje do obale ali pristanišča in vremenskih razmer. Pri določanju teh standardov bi morale države članice upoštevati smernice, ki jih bo objavila Komisija. V teh smernicah bi bilo treba, kakor je primerno, upoštevati mednarodne sporazume in konvencije IMO, z njimi pa ne bi smeli uvajati dodatnih zahtev, ki presegajo veljavne mednarodne predpise. Komisija naj čim prej sprejme takšne smernice.

(9)

Za nadaljnjo poenostavitev opredelitev morskih območij iz Direktive 2009/45/ES in zmanjšanje bremena za države članice bi bilo treba črtati odvečna in neustrezna merila. Ob ohranitvi ravni varnosti bi bilo treba opredelitev morskih območij, v katerih lahko plujejo ladje razreda C in D, poenostaviti s črtanjem merila „na kateri lahko pristanejo brodolomci“ in črtanjem „oddaljenosti od mesta zatočišča“ za namen opredelitve morskih območij. Primernost določene obale kot mesta zatočišča je dinamičen parameter, ki ga države članice lahko ocenijo le za vsak posamezen primer. Po potrebi bi bilo treba morebitne operativne omejitve za posamezno ladjo, povezane z njeno oddaljenostjo od mesta zatočišča, navesti v spričevalu o varnosti potniške ladje.

(10)

Zaradi specifičnih zemljepisnih in vremenskih značilnosti Grčije in velikega števila otokov, na katerih so potrebne redne in pogoste povezave tako s celino kot med samimi otoki, ter posledično velikega števila možnih pomorskih povezav, bi bilo treba Grčiji dovoliti, da odstopa od zahteve po določitvi morskih območij. Namesto tega bi bilo treba Grčiji dovoliti, da razvršča potniške ladje glede na specifično morsko pot, na kateri plujejo, pri čemer bi morala ohraniti enaka merila za razrede potniških ladij in enake varnostne standarde.

(11)

V izogib nenamernih negativnih posledic obstoječih določb, v skladu s katerimi se spremenjene tovorne ladje ne smejo šteti za nove potniške ladje, bi bilo treba pojasniti, da se zahteve glede sprememb uporabljajo za vse ladje, ne le za obstoječe potniške ladje.

(12)

Ker lahko država pristanišča v skladu z Direktivo 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) pregleda potniško ladjo ali visokohitrostno potniško plovilo, ki pluje pod zastavo, ki ni zastava države pristanišča, ko opravlja notranja potovanja, so posebne določbe člena 5(3) Direktive 2009/45/ES odvečne in bi jih bilo treba črtati.

(13)

Zaradi razlik v pristopu med zahtevami iz Konvencije SOLAS iz leta 1974 glede stabilnosti v poškodovanem stanju in posebnimi zahtevami Unije glede stabilnosti poškodovanih ro-ro potniških ladij iz Direktive 2003/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) bi bilo treba oceniti potrebnost in dodano vrednost Direktive 2003/25/ES na podlagi tega, ali zahteve iz Konvencije SOLAS iz leta 1974 zagotavljajo enako raven varnosti.

(14)

Za večjo preglednost ter lažje obveščanje o izjemah, enakovrednih nadomestitvah in dodatnih varnostnih ukrepih s strani držav članic bi morala Komisija vzpostaviti in vzdrževati podatkovno zbirko. Ta bi morala vključevati sporočene ukrepe v obliki osnutka in v njihovi sprejeti obliki. Sprejeti ukrepi bi morali biti javno dostopni.

(15)

Ob upoštevanju sprememb, uvedenih s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU), bi bilo treba ustrezno posodobiti pooblastila za izvajanje Direktive 2009/45/ES, prenesena na Komisijo. Izvedbene akte bi bilo treba sprejeti v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(16)

Da bi upoštevali razvoj na mednarodni ravni in izkušnje ter povečali preglednost, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z neuporabo – za namene te direktive – sprememb mednarodnih instrumentov, če bi bilo to potrebno, in posodobitvijo tehničnih zahtev. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(17)

Ker so specifična sklicevanja v členu 14 na delo v IMO zastarela, bi bilo treba ta člen črtati. Toda splošni cilji mednarodnega ukrepanja za izboljšanje varnosti potniških ladij in vzpostavitve enakih konkurenčnih pogojev so še vedno relevantni in bi jih bilo treba še naprej uresničevati v skladu s Pogodbama. Zato bi si morale države članice in Komisija v okviru IMO prizadevati za revizijo in izboljšanje pravil iz Konvencije SOLAS iz leta 1974.

(18)

Pomembno je, da se vse kazni, ki jih določijo države članice, ustrezno izvršijo ter da so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(19)

Komisija bi morala ob upoštevanju celotnega cikla spremljanja obiskov Evropske agencije za pomorsko varnost (EMSA) do 21. decembra 2026 oceniti izvajanje Direktive 2009/45/ES ter glede tega Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo. Države članice bi morale sodelovati s Komisijo, da se zberejo vse informacije, ki so potrebne za to oceno.

(20)

Da neobalnim državam članicam, ki nimajo morskih pristanišč niti ladij, ki plujejo pod njihovo zastavo in spadajo v področje uporabe te direktive, ne bi naložili nesorazmernega upravnega bremena, bi jim moralo biti dovoljeno, da odstopajo od določb te direktive. To pomeni, da jim ni treba prenesti te direktive, dokler izpolnjujejo navedene pogoje.

(21)

Človeški dejavnik je temeljni del varnosti ladij in z njo povezanih postopkov. Da bi ohranili visoko raven varnosti, je treba upoštevati povezavo med varnostjo, življenjskimi razmerami na ladji, delovnimi pogoji in usposabljanjem, vključno z usposabljanjem o čezmejnih dejavnostih reševanja in ukrepih v sili v skladu z mednarodnimi zahtevami. Zato bi morale države članice in Komisija imeti proaktivno vlogo na mednarodni ravni, da bi spremljali in izboljšali socialne vidike pomorščakov na ladjah.

(22)

Da bi olajšali proces izvajanja, bi morala EMSA podpirati Komisijo in države članice v skladu z zadevnimi določbami Uredbe (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(23)

Direktivo 2009/45/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

člen 2 se spremeni:

(2)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Področje uporabe

1.   Ta direktiva se uporablja za naslednje potniške ladje in plovila, ne glede na njihovo zastavo, ko opravljajo notranja potovanja:

Vsaka država članica kot država pristanišča zagotavlja, da potniške ladje in visokohitrostna potniška plovila, ki plujejo pod zastavo države, ki ni država članica, v celoti izpolnjujejo zahteve iz te direktive, preden lahko opravljajo notranja potovanja v navedeni državi članici.

2.   Ta direktiva se ne uporablja za:

3.   Države članice, ki nimajo morskih pristanišč niti potniških ladij ali plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo in spadajo v področje uporabe te direktive, lahko odstopajo od določb te direktive, razen kar zadeva obveznost iz drugega pododstavka.

Države članice, ki nameravajo uveljaviti takšno odstopanje, Komisiji najpozneje 21. decembra 2019 sporočijo, ali so izpolnjeni ustrezni pogoji, in nato Komisijo vsako leto obvestijo o morebitnih spremembah. Takšne države članice potniškim ladjam ali plovilom, ki spadajo v področje uporabe te direktive, ne smejo dovoliti, da plujejo pod njihovo zastavo, dokler ne prenesejo te direktive in je ne začnejo izvajati.“;

(3)

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Kategorizacija morskih območij in razredi potniških ladij

1.   Morska območja so razvrščena v naslednje kategorije:

2.   Vsaka država članica:

3.   Z odstopanjem od obveznosti vzpostavitve seznama morskih območij lahko Grčija vzpostavi in po potrebi posodablja seznam morskih poti v Grčiji, pri tem pa uporabi ustrezna merila za kategorije iz odstavka 1.

4.   Potniške ladje so razvrščene v naslednje razrede glede na morska območja, v katerih lahko plujejo:

5.   Za visokohitrostna potniška plovila se uporabljajo kategorije iz poglavja 1 (točki 1.4.10 in 1.4.11) Kodeksa o visokohitrostnih plovilih iz leta 1994 ali poglavja 1 (točki 1.4.12 in 1.4.13) Kodeksa o visokohitrostnih plovilih iz leta 2000.“;

(4)

člen 5 se spremeni:

(5)

člen 6 se spremeni:

(6)

člen 7 se spremeni:

(7)

člen 8 se spremeni:

(8)

člen 9 se spremeni:

(9)

člen 10 se spremeni:

(10)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 10a

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 10(3) in (4) je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 10(3) in (4) se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od 20. decembra 2017. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 10(3) in (4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 10(3) ali (4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

(11)

člen 11 se spremeni:

(12)

člen 12 se spremeni:

(13)

člen 13 se spremeni:

(14)

člen 14 se črta;

(15)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 16a

Pregled

Komisija oceni izvajanje te direktive ter predloži rezultate ocene Evropskemu parlamentu in Svetu do 22. decembra 2026.“;

(16)

Priloga I se spremeni:

30.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 315/52

(1)

Točni in pravočasni podatki o številu ali identiteti oseb na ladji so ključni za pripravo in uspešnost iskalnih in reševalnih akcij. V primeru nesreče na morju lahko dosledno in popolno sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi vključene države oziroma vključenih držav, upravljavcem ladje in njegovimi agenti znatno prispeva k uspešnosti akcij. Nekatere vidike tega sodelovanja ureja Direktiva Sveta 98/41/ES (3).

(2)

Rezultati preverjanja ustreznosti v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) in izkušnje, pridobljene pri izvajanju Direktive 98/41/ES, so pokazale, da podatki o osebah na ladji pristojnim organom niso vedno na voljo takoj, ko jih potrebujejo. Da bi to stanje izboljšali, bi bilo treba obstoječe zahteve iz Direktive 98/41/ES uskladiti z zahtevami za elektronsko poročanje o podatkih, kar bi privedlo do večje učinkovitosti. Prav tako bo digitalizacija olajšala dostop do podatkov o znatnem številu potnikov v nujnih primerih ali pri odpravljanju posledic nesreče na morju.

(3)

V zadnjih 17 letih je bil pri sredstvih za sporočanje in hrambo podatkov o premikih ladij dosežen znaten tehnološki napredek. Ob evropskih obalah so bili vzpostavljeni številni obvezni sistemi poročanja z ladij, v skladu z ustreznimi pravili, ki jih je sprejela Mednarodna pomorska organizacija (IMO). Tako pravo Unije kot nacionalno pravo zagotavljata, da ladje ravnajo skladno z veljavnimi zahtevami glede poročanja v navedenih sistemih. Zdaj bi bilo treba z nadgradnjo dosedanjih rezultatov, tudi na mednarodni ravni, doseči napredek pri tehnoloških inovacijah in ves čas zagotavljati tehnološko nevtralnost.

(4)

Zbiranje, prenos in izmenjava podatkov o ladjah so bili omogočeni, poenostavljeni in harmonizirani z nacionalnim enotnim okencem iz Direktive 2010/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter sistemom Unije za izmenjavo pomorskih informacij (SafeSeaNet) iz Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5). O podatkih o osebah na ladji, ki se zahtevajo v skladu z Direktivo 98/41/ES, bi bilo zato treba poročati nacionalnemu enotnemu okencu, kar bi pristojnemu organu zagotavljalo takojšnji dostop do podatkov v nujnihprimerih ali pri odpravljanju posledic nesreče na morju. O podatkih o številu oseb na ladji bi bilo treba poročati nacionalnemu enotnemu okencu z ustreznimi tehničnimi sredstvi, ki bi jih morale prosto izbrati države članice. Alternativna možnost pa bi bila poročanje imenovanemu organu prek sistema samodejnega prepoznavanja.

(5)

Zaradi lažjega zagotavljanja in izmenjave podatkov, o katerih se poroča na podlagi te direktive, in zaradi zmanjševanja upravnih bremen bi morale države članice ravnati v skladu s harmoniziranimi formalnostmi poročanja, ki jih uvaja Direktiva 2010/65/EU. Kadar nesreča zadeva več kot eno državo članico, bi morale države članice dati informacije na voljo drugim državam članicam, in sicer prek prek sistema SafeSeaNet.

(6)

Da bi imele države članice dovolj časa, da nacionalno enotno okence dopolnijo z novimi funkcijami, je primerno, da se določi prehodno obdobje, v katerem bi države članice lahko še naprej uporabljale obstoječi sistem registriranja oseb na potniških ladjah.

(7)

Napredek pri razvoju nacionalnih enotnih okenc bi moral biti podlaga za prihodnji prehod na okolje z enotnim evropskim okencem.

(8)

Države članice bi morale operaterje, zlasti manjše, spodbujati k uporabi nacionalnega enotnega okenca. Vendar pa bi zaradi zagotavljanja skladnosti z načelom sorazmernosti države članice morale imeti možnost, da manjše operaterje, ki še ne uporabljajo nacionalnega enotnega okenca in ki večinoma opravljajo kratka notranja potovanja, krajša od 60 minut, izvzamejo od obveznosti poročanja o številu oseb na ladji nacionalnemu enotnemu okencu.

(9)

Zaradi upoštevanja posebne geografske lege otokov Heligoland in Bornholm ter naravo njunih prometnih povezav s celino, bi morali Nemčiji, Danski in Švedski dati za pripravo seznama oseb na ladji več časa, prav tako bi jim bilo treba dovoliti, da v prehodnem obdobju zadevne podatke sporočajo ob uporabi obstoječega sistema.

(10)

Države članice bi morale še naprej imeti možnost, da prag 20 milj za beleženje seznama oseb na ladji in poročanje o njem znižajo. Ta pravica vključuje potovanja, na katerih imajo potniške ladje, ki prevažajo večje število potnikov, na enem daljšem potovanju več zaporednih postankov, med katerimi ni več kot 20 milj. V takšnih primerih bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da prag 20 milj znižajo, tako da bi bilo mogoče beležiti podatke, ki jih zahteva ta direktiva, o potnikih na krovu, ki so se vkrcali v izhodiščnem ali v vmesnih pristaniščih.

(11)

Da bi sorodnikom v primeru nesreče lahko ponudili hitre in zanesljive informacije, da bi zmanjšali nepotrebne zamude pri konzularni pomoči in drugih storitvah ter da bi olajšali postopke identifikacije, bi med podatki, ki se sporočajo, morale biti tudi informacije o državljanstvu oseb na ladji. Seznam zahtevanih podatkovnih vnosov za potovanja, daljša od 20 milj, bi bilo treba poenostaviti, pojasniti in, kolikor je mogoče, uskladiti z zahtevami glede poročanja za nacionalno enotno okence.

(12)

Ob upoštevanju izboljšanja elektronskih sredstev za beleženje podatkov in dejstva, da so osebni podatki v vsakem primeru zbrani pred izplutjem ladje, bi bilo treba 30-minutni rok, ki ga zdaj določa Direktiva 98/41/ES, skrajšati na 15 minut.

(13)

Pomembno je, da se v skladu z mednarodnimi zahtevami vsem osebam na ladji zagotovijo jasna navodila, ki jih morajo upoštevati v nujnih primerih.

(14)

Za povečanje pravne jasnosti in skladnosti s sorodno zakonodajo Unije, zlasti z Direktivo 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), bi bilo treba posodobiti ali črtati več zastarelih, dvoumnih in nejasnih sklicevanj. Opredelitev „potniške ladje“ bi bilo treba uskladiti z drugo zakonodajo Unije, in sicer tako da se ne preseže področje uporabe te direktive. Opredelitev „zaščitenega morskega območja“ bi bilo treba nadomestiti s pojmom, ki je za namene izjem na podlagi te direktive usklajen z Direktivo 2009/45/ES, ter s tem zagotoviti, da bodo objekti za iskanje in reševanje dovolj blizu. Opredelitev „popisovalca potnikov“ bi bilo treba spremeniti glede na nove naloge, med katerimi ni več hrambe podatkov. V opredelitev „imenovanega organa“ bi bilo treba vključiti pristojne organe, ki imajo neposreden ali posreden dostop do informacij, ki jih zahteva ta direktiva. Ustrezne zahteve za sisteme družb za registracijo potnikov bi bilo treba črtati.

(15)

Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za jahte za prosti čas ali plovila za prosti čas. Za jahte za prosti čas ali plovila za prosti čas se ne bi smela uporabljati zlasti takrat, ko so dane v zakup brez posadke in se nato ne uporabljajo v gospodarske namene za prevoz potnikov.

(16)

Države članice bi morale biti še naprej odgovorne za zagotavljanje skladnosti z zahtevami glede registracije podatkov v skladu z Direktivo 98/41/ES, in sicer glede točnosti in pravočasne registracije podatkov. Za zagotovitev skladnosti podatkov bi moralo biti mogoče izvajanje naključnih preverjanj.

(17)

Kolikor ukrepi, določeni v direktivah 98/41/ES in 2010/65/EU, vključujejo obdelavo osebnih podatkov, bi morala ta obdelava potekati v skladu s pravom Unije o varstvu osebnih podatkov, zlasti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (8). Predvsem in brez poseganja v druge pravne obveznosti, ki izhajajo iz prava o varstvu podatkov, se osebni podatki, zbrani v skladu z Direktivo 98/41/ES, ne bi smeli obdelovati ali uporabljati v noben drug namen, prav tako se ne bi smeli hraniti dlje, kot je potrebno za namene Direktive 98/41/ES. Osebne podatke bi bilo zato treba samodejno in brez nepotrebnega odlašanja izbrisati, ko ladja uspešno zaključi potovanje ali, v ustreznem primeru, ko se zaključi preiskovalni ali sodni postopek, ki poteka pri odpravljanju posledic nesreče ali nujnega primera.

(18)

Ob upoštevanju najnovejše tehnologije in stroškov izvajanja bi morala vsaka družba izvajati ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zaščito osebnih podatkov, ki se obdelujejo na podlagi te direktive, pred nenamernim ali nezakonitim uničenjem ali nenamerno izgubo, spreminjanjem, nepooblaščenim razkritjem ali dostopom, v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom o varstvu podatkov.

(19)

Ob upoštevanju načela sorazmernosti in glede na to, da je zagotavljanje resničnih podatkov v najboljšem interesu potnika, sedanji načini zbiranja osebnih podatkov na podlagi lastne izjave potnikov zadostujejo za namene Direktive 98/41/ES. Hkrati bi morala elektronska sredstva za registracijo in preverjanje podatkov zagotavljati, da se za vsako osebo na ladji vnesejo edinstveni podatki.

(20)

Za povečanje preglednosti ter za lažje uradno obveščanje s strani držav članic o izjemah in zahtevkih za odstopanje bi morala Komisija v ta namen vzpostaviti in vzdrževati podatkovno zbirko. Ta bi morala vključevati sprejete uradno sporočene ukrepe in njihove osnutke. Sprejeti ukrepi bi morali biti javno dostopni.

(21)

Podatki o uradnih obvestilih o izjemah in zahtevkih držav članic za odstopanje bi morali biti harmonizirani in usklajeni, kolikor je potrebno za zagotovitev kar najbolj učinkovite uporabe teh podatkov.

(22)

Ob upoštevanju sprememb, uvedenih s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU), bi bilo treba ustrezno posodobiti pooblastila za izvajanje Direktive 98/41/ES, prenesena na Komisijo. Izvedbene akte bi bilo treba sprejeti v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(23)

Zaradi upoštevanja razvoja na mednarodni ravni in povečanja preglednosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z neuporabo – za namene te direktive – sprememb mednarodnih instrumentov, če bi bilo to potrebno. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(24)

Komisija bi morala ob upoštevanju celotnega cikla spremljanja obiskov Evropske agencije za varnost v pomorskem prometu do 22. decembra 2026 oceniti izvajanje Direktive 98/41/ES ter o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Države članice bi morale sodelovati s Komisijo, da se zberejo vse informacije, ki so potrebne za to oceno.

(25)

Glede na spremembe Direktive 98/41/ES bi bilo na seznam formalnosti poročanja iz dela A Priloge k Direktivi 2010/65/EU treba vključiti podatke o osebah na ladji.

(26)

Da neobalnih držav članic, ki nimajo morskih pristanišč niti potniških ladij, ki plujejo pod njihovo zastavo in spadajo v področje uporabe te direktive, ne bi nesorazmerno upravno obremenili, bi jim moralo biti dovoljeno, da odstopajo od določb te direktive. To pomeni, da jim te direktive, dokler izpolnjujejo navedeni pogoj, ni treba prenesti.

(27)

V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je 9. decembra 2016 podal uradne pripombe.

(28)

Direktivi 98/41/ES in 2010/65/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

člen 2 se spremeni:

(2)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

1.   Ta direktiva se uporablja za potniške ladje, razen za:

2.   Države članice, ki nimajo morskih pristanišč niti potniških ladij, ki plujejo pod njihovo zastavo in spadajo v področje uporabe te direktive, lahko odstopajo od določb te direktive, razen od obveznosti iz drugega pododstavka.

Države članice, ki nameravajo uveljaviti takšno odstopanje, Komisiji najpozneje 21. decembra 2019 sporočijo, ali so izpolnjeni ustrezni pogoji, in nato Komisijo vsako leto obvestijo o morebitnih spremembah. Takšne države članice ladjam, ki spadajo v področje uporabe te direktive, ne smejo dovoliti plovbe pod njihovo zastavo, dokler ne prenesejo direktive in je ne začnejo izvajati.“;

(3)

v členu 4 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Preden potniška ladja izpluje, se podatki o številu oseb na ladji sporočijo poveljniku ladje in se o njih z ustreznimi tehničnimi sredstvi poroča enotnemu okencu, vzpostavljenemu na podlagi člena 5 Direktive 2010/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*1), ali se – če se tako odloči država članica – sporočijo imenovanemu organu prek sistema samodejnega prepoznavanja.

Države članice lahko v prehodnem obdobju šestih let od 20. decembra 2017 dovolijo, da se ti podatki še naprej sporočajo popisovalcu potnikov družbe ali sistemu družbe na obali, ki opravlja enako nalogo, namesto da bi zahtevali, da se o njih poroča enotnemu okencu ali imenovanemu organu prek sistema samodejnega prepoznavanja.

(*1)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2010/65/EU z dne 20. oktobra 2010 o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic in/ali izplujejo iz njih, in o razveljavitvi Direktive 2002/6/ES (UL L 283, 29.10.2010, str. 1).“;"

4.

člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

1.   Kadar potniška ladja izpluje iz pristanišča v državi članici na potovanje, ki je od izhodišča do pristanišča naslednjega postanka daljše od 20 milj, se zabeležijo naslednji podatki:

2.   Podatki, navedeni v odstavku 1, se zberejo pred izplutjem potniške ladje in se ob njenem izplutju oziroma nikakor ne več kot 15 minut po izplutju o njih poroča enotnemu okencu, vzpostavljenemu na podlagi člena 5 Direktive 2010/65/EU.

3.   Države članice lahko v prehodnem obdobju šestih let od 20. decembra 2017 dovolijo, da se ti podatki še naprej sporočajo popisovalcu potnikov družbe ali sistemu družbe na obali, ki opravlja enako nalogo, namesto da bi zahtevali, da se o njih poroča enotnemu okencu.

4.   Brez poseganja v druge pravne obveznosti, skladne s pravom Unije in nacionalnim pravom o varstvu podatkov, se osebni podatki, zbrani za namene te direktive, ne obdelujejo in uporabljajo v noben drug namen. Ravnanje s temi osebnimi podatki mora biti vselej skladno s pravom Unije o varstvu podatkov in zasebnosti, ko pa ti podatki niso več potrebni, se samodejno in brez nepotrebnega odlašanja izbrišejo.“;

(5)

v členu 6 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Vsaka država članica od družbe zahteva, da za vsako potniško ladjo, ki pluje pod zastavo tretje države in izpluje iz pristanišča zunaj Unije ter je namenjena v pristanišče v zadevni državi članici, v skladu s členoma 4(2) in 5(2) zagotovi podatke iz členov 4(1) in 5(1).“;

(6)

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

1.   Vsaka družba, ki prevzame odgovornost za upravljanje potniške ladje, imenuje, kadar tako zahtevata člena 4 in 5 te direktive, popisovalca potnikov, odgovornega za poročanje o podatkih iz navedenih določb enotnemu okencu, vzpostavljenemu na podlagi člena 5 Direktive 2010/65/EU, ali imenovanemu organu prek sistema samodejnega prepoznavanja.

2.   Družba osebnih podatkov, zbranih v skladu s členom 5 te direktive, ne hrani dlje, kot je potrebno za namene te direktive, in najdlje do trenutka, ko se zadevno potovanje ladje varno konča in je bilo o podatkih poročano enotnemu okencu, vzpostavljenemu na podlagi člena 5 Direktive 2010/65/EU. Brez poseganja v druge posebne pravne obveznosti na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, tudi za statistične namene, se podatki, ko niso več potrebni za ta namen, samodejno in brez nepotrebnega odlašanja izbrišejo.

3.   Vsaka družba zagotovi, da se podatki o potnikih, ki so navedli, da potrebujejo posebno oskrbo ali pomoč v nujnih primerih, ustrezno zabeležijo in posredujejo poveljniku ladje pred izplutjem potniške ladje.“;

(7)

člen 9 se spremeni:

(8)

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

1.   Države članice zagotovijo, da imajo družbe določen postopek za registracijo podatkov, ki zagotavlja točnost in pravočasnost poročanja o podatkih, ki jih zahteva ta direktiva.

2.   Vsaka država članica imenuje organ, ki bo imel dostop do podatkov, ki se zahtevajo na podlagi te direktive. Države članice zagotovijo, da ima takšen imenovani organ v nujnih primerih ali pri odpravljanju posledic nesreče takojšen dostop do podatkov, ki se zahtevajo na podlagi te direktive.

3.   Osebnih podatkov, zbranih v skladu s členom 5, države članice ne hranijo dlje, kot je potrebno za namene te direktive, in v nobenem primeru ne dlje, kot:

4.   Brez poseganja v druge posebne pravne obveznosti na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, tudi obveznosti za statistične namene, se podatki, ko niso več potrebni za namene te direktive, samodejno in brez nepotrebnega odlašanja izbrišejo.“;

(9)

člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

1.   Za namene te direktive se zahtevani podatki zbirajo in beležijo tako, da ne prihaja do nepotrebnih zamud pri vkrcanju ali izkrcanju potnikov.

2.   Treba se je izogibati večkratnemu zbiranju podatkov na istih ali podobnih progah.“;

(10)

doda se naslednji člen:

„Člen 11a

1.   Obdelava osebnih podatkov na podlagi te direktive se izvaja v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (*2).

2.   Obdelava osebnih podatkov v institucijah in organih Unije na podlagi te direktive, kot denimo v okviru enotnega okenca in SafeSeaNet, se izvaja v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (*3).

(*2)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1)."

(*3)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).“;"

(11)

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

1.   V izjemnih okoliščinah, kadar je to ustrezno utemeljeno s primerno analizo, ki jo opravi Komisija, ter da bi preprečili hudo in nesprejemljivo grožnjo za pomorsko varnost ali nezdružljivost s pomorsko zakonodajo Unije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12a, s katerimi se spremeni ta direktiva, da se sprememba mednarodnih instrumentov iz člena 2 za namene te direktive ne bi uporabljala.“;

2.   Ti delegirani akti se sprejmejo vsaj tri mesece pred iztekom roka, ki je mednarodno določen za tihi pristanek na zadevno spremembo, ali predvidenim datumom začetka veljavnosti navedene spremembe. V obdobju pred začetkom veljavnosti takšnega delegiranega akta se države članice vzdržijo pobud za vključitev spremembe v nacionalno zakonodajo ali uporabe spremembe zadevnega mednarodnega instrumenta.“;

(12)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 12a

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 12 je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 12 se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od 20. decembra 2017. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz člena 12 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 12, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

(13)

člen 13 se spremeni:

(14)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 14a

Komisija do 22. decembra 2026 oceni izvajanje te direktive ter predloži rezultate ocene Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija do 22. decembra 2022 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži vmesno poročilo o izvajanju te direktive.“

30.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 315/61

(1)

Pravo Unije o sistemu obveznih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro potniškimi ladjami in visokohitrostnimi potniškimi plovili sega v leto 1999. Navedeno pravo je sedaj treba posodobiti, da bi se upošteval napredek, dosežen pri izvajanju sistema pomorske inšpekcije države pristanišča, vzpostavljenega z Direktivo 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), pa tudi izkušnje, pridobljene med izvajanjem Pariškega memoranduma o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe, podpisanega 26. januarja 1982 v Parizu.

(2)

Preverjanje ustreznosti v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) kaže, da je pravni okvir Unije za varnost potniških ladij zagotovil skupno raven varnosti za potniške ladje v Uniji. Kaže tudi, da zato, ker se je pravo Unije na področju varnosti potnikov sčasoma razvilo kot odziv na različne zahteve in okoliščine, obstaja določena stopnja prekrivanja in podvajanja, ki jo je mogoče in bi jo bilo treba racionalizirati in poenostaviti, da bi se zmanjšalo upravno breme za lastnike ladij in da bi se racionalizirala prizadevanja, ki se zahtevajo od pomorskih uprav držav članic.

(3)

Večina držav članic že, kadar je mogoče, združuje obvezne preglede za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro potniškimi ladjami z drugimi vrstami pregledov in inšpekcijskih pregledov, in sicer s pregledi države zastave in pregledi pomorske inšpekcije države pristanišča. Da bi zagotovili nadaljnje zmanjšanje inšpekcijskih pregledov in podaljšanje časa, v katerem se lahko ladja ali plovilo izkorišča v gospodarske namene, in hkrati še naprej zagotavljali visoke varnostne standarde, bi bilo treba plovila, na katerih se lahko opravljajo pregledi pomorske inšpekcije države pristanišča, prenesti, tako da bi spadala v področje uporabe Direktive 2009/16/ES. Področje uporabe te direktive pa bi moralo biti omejeno na ladje, ki izvajajo linijske prevoze z ro-ro potniškimi ladjami in visokohitrostnimi potniškimi plovili med pristanišči v državi članici ali med pristaniščem države članice in pristaniščem tretje države, kadar plovilo pluje pod zastavo zadevne države članice. Kar zadeva plovila, ki izvajajo linijske prevoze z ro-ro potniškimi ladjami in visokohitrostnimi potniškimi plovili med državo članico in tretjo državo, bi se morala v primeru, ko plovilo ne pluje pod zastavo zadevne države članice, uporabljati Direktiva 2009/16/ES.

(4)

Pojem „država gostiteljica“ je bil uveden z Direktivo Sveta 1999/35/ES (4), da bi se olajšalo sodelovanje s tretjimi državami pred širitvijo Unije leta 2004. Ugotovljeno je bilo, da ta pojem ni več relevanten in bi ga bilo zato treba črtati.

(5)

Direktiva 1999/35/ES je določala, da mora država gostiteljica vsakih 12 mesecev izvesti poseben pregled in pregled med linijskim prevozom. Čeprav je bil cilj te zahteve zagotoviti, da se ta inšpekcijska pregleda izvajata v zadostnem razmiku, je preverjanje ustreznosti v okviru REFIT pokazalo, da ni vedno tako. Da bi se pojasnil sistem inšpekcijskih pregledov in zagotovil harmoniziran inšpekcijski okvir, ki zagotavlja visoko raven varnosti, obenem pa upoštevale skupne potrebe potniških storitev, bi bilo treba pojasniti, da bi se morala letna inšpekcijska pregleda izvajati redno, približno vsakih šest mesecev. Kadar je plovilo v uporabi, bi moral biti razmik med zaporednima inšpekcijskima pregledoma vsaj štiri mesece in ne več kot osem mesecev.

(6)

Direktiva 1999/35/ES se nanaša na „preglede“ in ne na „inšpekcijske preglede“. Izraz pregled se uporablja v mednarodnih konvencijah za navajanje obveznosti držav zastave, da spremljajo skladnost ladij z mednarodnimi standardi ter izdajo ali podaljšajo spričevala, kadar je to ustrezno. Sistema posebnih inšpekcijskih pregledov za ro-ro potniške ladje in visokohitrostna potniška plovila, ki opravljajo linijske prevoze, pa ni mogoče šteti za pregled in ustrezni obrazci o inšpekcijskem pregledu se ne štejejo in jih ni mogoče šteti za spričevala o sposobnosti ladje za plovbo. Izraz „pregled“ bi bilo zato treba nadomestiti z izrazom „inšpekcijski pregled“, ko se nanaša na posebne preglede, kakor je sedaj določeno v Direktivi 1999/35/ES.

(7)

Kot prednostno vodilo bi bilo treba ro-ro potniške ladje in visokohitrostna potniška plovila zaradi njihovega posebnega profila tveganja redno pregledovati. Vsak inšpekcijski pregled ro-ro potniških ladij in visokohitrostnih potniških plovil, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2009/16/ES, bi bilo treba vključiti v skupno število letnih inšpekcijskih pregledov, ki jih opravi vsaka država članica.

(8)

Stroške, povezane z inšpekcijskimi pregledi, na podlagi katerih je bila izdana prepoved izplutja, bi morala kriti družba.

(9)

Da bi upoštevali razvoj na mednarodni ravni in pridobljene izkušnje, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z neuporabo – za namene te direktive – sprememb mednarodnih instrumentov, če bi bilo to potrebno, in posodobitvijo tehničnih zahtev. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (5). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(10)

Direktivo 2009/16/ES bi bilo treba spremeniti, da se zagotovi ohranitev vsebine in pogostosti inšpekcijskih pregledov ro-ro potniških ladij in visokohitrostnih potniških plovil. Posebne določbe za inšpekcijske preglede ter preverjanja ro-ro potniških ladij in visokohitrostnih potniških plovil, ki opravljajo linijske prevoze in so lahko predmet pomorske inšpekcije države pristanišča, bi bilo treba zato vključiti v Direktivo 2009/16/ES.

(11)

Pri inšpekcijskih pregledih na podlagi Direktive 2009/16/ES bi si bilo treba po najboljših močeh prizadevati, da se prepreči neupravičeno zadržanje ali zamuda ladje.

(12)

Pomembno je upoštevati delovne in življenjske razmere posadke na krovu ter usposabljanje in kvalifikacije njenih članov, saj so zdravje, varnost in socialni vidiki med seboj tesno povezani.

(13)

Komisija bi morala ob upoštevanju celotnega cikla spremljanja obiskov Evropske agencije za varnost v pomorskem prometu oceniti izvajanje te direktive najpozneje sedem let po roku za prenos te direktive ter o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Države članice bi morale sodelovati s Komisijo, da se zberejo vse informacije, ki so potrebne za to ocenjevanje.

(14)

Da neobalnim državam članicam ne bi nalagali nesorazmernega upravnega bremena, bi bilo tem državam članicam treba po pravilu de minimis omogočiti odstopanje od določb te direktive, kar pomeni, da te države članice, dokler izpolnjujejo določena merila, niso obvezane prenesti te direktive.

(15)

Ker ciljev te direktive, in sicer zagotavljanja varnih linijskih prevozov z ro-ro potniškimi ladjami in visokohitrostnimi potniškimi plovili, države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi obsežnosti notranjega trga pomorskega potniškega prometa, kot tudi zato, ker te ladje in plovila opravljajo čezmejna potovanja tako naravni Unije kot mednarodni ravni, temveč se z določitvijo skupne ravni varnosti in preprečevanjem izkrivljanja konkurence lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(16)

Za povečanje pravne jasnosti in skladnosti ter ob upoštevanju števila zadevnih sprememb bi bilo treba Direktivo 1999/35/ES razveljaviti, Direktivo 2009/16/ES pa bi bilo treba ustrezno spremeniti –

(a)

linijske prevoze med pristaniščem države članice in pristaniščem tretje države, kadar plovilo pluje pod zastavo zadevne države članice, ali

(b)

linijske prevoze na notranjih potovanjih v morskih območjih, v katerih lahko plujejo ladje razreda A v skladu s členom 4 Direktive 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(1)

„ro-ro potniška ladja“ pomeni ladjo, na katero se lahko vkrcajo in izkrcajo cestna ali železniška vozila ter ki lahko prevaža več kot 12 potnikov;

(2)

„visokohitrostno potniško plovilo“ pomeni plovilo, kakor je opredeljeno v pravilu 1 poglavja X Konvencije SOLAS iz leta 1974, ki prevaža več kot 12 potnikov;

(3)

„Konvencija SOLAS iz leta 1974“ pomeni najnovejšo različico Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974, vključno z njenimi protokoli in spremembami;

(4)

„Kodeks o visokohitrostnih plovilih“ pomeni najnovejšo različico „Mednarodnega kodeksa o varnosti visokohitrostnih plovil“ iz Resolucije MSC.36(63) Odbora za pomorsko varnost Mednarodne pomorske organizacije (IMO) z dne 20. maja 1994 ali „Mednarodnega kodeksa o varnosti visokohitrostnih plovil iz leta 2000“ (Kodeks HSC 2000) iz Resolucije MSC.97(73) IMO iz decembra 2000;

(5)

„sistem HSSC“ pomeni najnovejšo različico smernic IMO za preglede v okviru harmoniziranega sistema za pregled in izdajanje spričeval;

(6)

„linijski prevoz“ pomeni zaporedje plovb ro-ro potniških ladij ali visokohitrostnih potniških plovil med dvema ali več istimi pristanišči ali zaporedje potovanj iz istega pristanišča ali vanj brez vmesnih postankov bodisi:

(7)

„morsko območje“ pomeni morsko območje ali morsko pot, določeno na podlagi člena 4 Direktive 2009/45/ES;

(8)

„spričevala“ pomeni:

(9)

„uprava države zastave“ pomeni pristojne organe države, pod katere zastavo so ro-ro potniške ladje ali visokohitrostna potniška plovila upravičena pluti;

(10)

„notranje potovanje“ pomeni potovanje v morskih območjih iz pristanišča države članice v isto ali drugo pristanišče te države članice;

(11)

„družba“ pomeni organizacijo ali osebo, ki privoli v prevzem vseh dolžnosti in odgovornosti, določenih z najnovejšo različico Mednarodnega kodeksa za varno upravljanje ladij in preprečevanje onesnaževanja (kodeks ISM), ali – v primerih, ko se poglavje IX Konvencije SOLAS iz leta 1974 ne uporablja,– lastnika ro-ro potniške ladje ali visokohitrostnega potniškega plovila ali katero koli drugo organizacijo ali osebo, kot je upravljavec ali zakupnik, ki od lastnika prevzame odgovornost za opravljanje prevoza z ro-ro potniško ladjo ali visokohitrostnim potniškim plovilom;

(12)

„inšpektor“ pomeni zaposlenega v javnem sektorju ali drugo osebo, ki jo je pristojni organ države članice pooblastil za opravljanje inšpekcijskih pregledov, določenih v tej direktivi, in ki je odgovorna temu pristojnemu organu ter izpolnjuje minimalna merila iz Priloge XI k Direktivi 2009/16/ES;

(13)

„pristojni organ države članice“ pomeni organ, ki ga imenuje država članica na podlagi te direktive in je odgovoren za izvajanje nalog, ki so mu dodeljene s to direktivo.

(a)

preverjanje skladnosti z zahtevami iz Priloge I; in

(b)

inšpekcijski pregled v skladu s Prilogo II, da se prepričajo, ali ro-ro potniška ladja ali visokohitrostno plovilo izpolnjuje potrebne zahteve za varno opravljanje linijskih prevozov.

(a)

vizualni pregled in pregled listin ne kažeta, da ro-ro potniška ladja ali visokohitrostno potniško plovilo ne izpolnjuje potrebnih zahtev za varno opravljanje prevozov, in

(b)

država članica opravi inšpekcijski pregled pred začetkom opravljanja linijskih prevozov iz člena 3(1) v enem mesecu.

(a)

inšpekcijski pregled v skladu s Prilogo II ter

(b)

inšpekcijski pregled med linijskim prevozom, vendar ne prej kot štiri mesece in ne pozneje kot osem mesecev po inšpekcijskem pregledu iz točke (a), pri čemer ta inšpekcijski pregled zajema postavke iz Priloge III in število postavk iz prilog I in II, ki glede na strokovno presojo inšpektorja zadostuje za zagotovitev, da ro-ro potniška ladja ali visokohitrostno potniško plovilo še vedno izpolnjuje vse potrebne zahteve za varno opravljanje prevozov.