Uradni list L 350/2017

29.12.2017

Uradni list Evropske unije

L 350/7

UREDBA (EU) 2017/2392 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 13. decembra 2017

o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi ohranitve obstoječih omejitev področja uporabe za letalske dejavnosti in priprave na izvajanje globalnega tržnega ukrepa po letu 2021

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

21. zasedanje Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) je potekalo od 30. novembra do 12. decembra 2015 v Parizu. Na tej konferenci je bil sprejet mednarodni sporazum (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum) za okrepitev globalnega odziva na spremembo podnebja. V Pariškem sporazumu je med drugim določen dolgoročen cilj v skladu z zahtevo, da se dvig globalne temperature zadrži precej pod 2 °C nad predindustrijsko ravnjo in da se nadaljujejo prizadevanja, da dvig temperature ne preseže 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo. Pariški sporazum je Unija odobrila s Sklepom Sveta (EU) 2016/1841 (3). Veljati je začel 4. novembra 2016. K uresničevanju ciljev Pariškega sporazuma bodo morali prispevati vsi sektorji, pri čemer bodo pogodbenice pripravile, sporočile in ohranjale zaporedne nacionalno določene prispevke. Zato bi bilo potrebno tudi ukrepanje v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), da bi dosegli zmanjšanje emisij iz mednarodnega letalstva.

(2)

Varstvo okolja je eden od najpomembnejših izzivov, s katerimi se sooča Unija. Med okoljske cilje Unije, kakor so navedeni v členu 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije, spadajo ohranjanje, varstvo in izboljšanje kakovosti okolja, varovanje človekovega zdravja; skrbna in preudarna raba naravnih virov ter spodbujanje ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam.

(3)

Evropski svet je v svojih sklepih z dne 23. in 24. oktobra 2014 določil zavezujoči cilj, da se do leta 2030 v celotnem sektorju gospodarstva doseže vsaj 40-odstotno domače zmanjšanje emisij toplogrednih plinov glede na ravni iz leta 1990. Svet je 6. marca 2015 uradno odobril ta prispevek Unije in njenih držav članic kot njihov načrtovani nacionalno določeni prispevek na podlagi Pariškega sporazuma. Evropski svet je v svojih sklepih iz oktobra 2014 navedel, da mora biti cilj dosežen skupno na ravni Unije na čim bolj stroškovno učinkovit način, in sicer s 43-odstotnim zmanjšanjem emisij v sektorjih, ki so vključeni v sistem Evropske unije za trgovanje z emisijami (EU ETS), in 30-odstotnim zmanjšanjem v sektorjih, ki v sistem ETS niso vključeni, do leta 2030 v primerjavi z letom 2005. Vsi gospodarski sektorji bi morali prispevati k doseganju tega zmanjšanja emisij. Komisija bi morala med državami članicami olajšati izmenjavo najboljše prakse in pridobljenih izkušenj v sektorju mobilnosti z nizkimi emisijami.

(4)

Dobro delujoč, prenovljen EU ETS z okrepljenim instrumentom za stabilizacijo trga bo glavni evropski instrument za doseganje cilja 40-odstotnega zmanjšanja, navedenega v sklepih Evropskega sveta iz oktobra 2014, ter bo vključeval linearni faktor in brezplačno dodelitev po letu 2020. Te določbe bi morale biti skladne s podnebnimi cilji Unije in njenimi zavezami v okviru Pariškega sporazuma. Delež pravic, ki se ponudijo na dražbi, bi bilo treba izraziti kot odstotek v Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), da se okrepi gotovost načrtovanja, kar zadeva naložbene odločitve, izboljša preglednost, čim bolj zmanjša premestitev emisij CO2 ter poenostavi celotni sistem in izboljša njegova razumljivost. Komisija bi morala v okviru svojega rednega poročanja na podlagi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) oceniti tudi rezultate spodbujevalnega dialoga, ki bo potekal leta 2018. Določbe Direktive 2003/87/ES bi bilo treba pregledati v luči mednarodnega razvoja dogodkov in mednarodnih prizadevanj za doseganje ciljev Pariškega sporazuma, vključno s prvim pregledom globalnega stanja v letu 2023 ter poznejšimi pregledi vsakih pet let, namenjenimi zbiranju informacij za določanje zaporednih nacionalno določenih prispevkov.

(5)

Unija in njene države članice si od leta 1997 prizadevajo za napredek pri sklenitvi mednarodnega sporazuma, da bi se zmanjšali učinki toplogrednih plinov iz letalstva, in imajo od leta 2008 vzpostavljeno zakonodajo za zmanjšanje vplivov letalskih dejavnosti na podnebne spremembe prek EU ETS, ki se izvaja od leta 2005. Sodišče Evropske unije je v sodbi z dne 21. decembra 2011 (6) razsodilo, da vključitev letalskih dejavnosti v EU ETS z Direktivo 2008/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) ne krši mednarodnega prava. Da bi pospešila napredek v okviru ICAO, je Unija dvakrat sprejela časovno omejeno odstopanje od EU ETS, da bi bile obveznosti glede skladnosti omejene na emisije iz letov med letališči znotraj Evropskega gospodarskega prostora (EGP), pri čemer bi se zagotovila enaka obravnava na progah operatorjev zrakoplovov ne glede na njihov sedež. V zadnjem odstopanju od EU ETS, določenem v Uredbi (EU) št. 421/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (8), so bile obveznosti glede skladnosti v obdobju med letoma 2013 in 2016 omejene na lete znotraj EGP ter predvidene morebitne spremembe področja uporabe sistema glede dejavnosti na letališča zunaj EGP in z njih s 1. januarjem 2017 in po pregledu, določenem v navedeni uredbi.

(6)

Delo ICAO v zvezi s tržnim ukrepom za emisije iz mednarodnega letalstva je del tako imenovanega „svežnja ukrepov“, s katerim naj bi dosegli ambiciozen cilj ogljično nevtralne rasti od leta 2020 (v nadaljnjem besedilu: CNG 2020), spremljati pa bi ga moral napredek na področju upravljanja zračnega prometa in pogonskih tehnologij. Stalni razvoj raziskovalnih strategij in programov bo bistvenega pomena za tehnološke inovacije in operativne izboljšave, potrebne za preseganje cilja CNG 2020 in doseganje absolutnega zmanjšanja emisij v celotnem sektorju.

(7)

Na ravni Unije je bilo sprejetih več ukrepov, s katerimi naj bi preprečili razdrobljenost evropskega zračnega prostora ter tako okrepili pretočnost zračnega prometa in nadzor nad uporabo zračnega prostora, posledično pa zmanjšali emisije. Države članice so se ponovno zavezale k uresničevanju zamisli enotnega evropskega neba, ob upoštevanju pričakovane rasti obsega letalskega prometa v prihodnjih letih. Za doseganje napredka na področju upravljanja zračnega prometa je treba pospešiti izvajanje skupnega podjetja za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR). K večji učinkovitosti in znižanju emisij v letalstvu bodo prispevali tudi drugi ukrepi, kot so uporaba GNSS za satelitsko navigacijo, skupne tehnološke pobude, kot sta Čisto nebo I in Čisto nebo II, ter raziskovalni programi Unije, kot je Obzorje 2020 s svojimi nasledniki.

(8)

Ob upoštevanju resolucije, ki je bila sprejeta na 39. skupščini ICAO oktobra 2016 glede izvajanja globalnega tržnega ukrepa od leta 2021 dalje za izravnavo emisij iz mednarodnega letalstva nad ravnmi iz leta 2020, naj bi bili standardi in priporočene prakse ICAO za dopolnitev omenjene resolucije in izvajanje globalnega sistema predvidoma sprejeti leta 2018. Vendar bo njegovo konkretno uveljavljanje zahtevalo ukrepanje pogodbenic ICAO na nacionalni ravni. Poleg tega je potrebno, da ICAO razvije ureditev upravljanja, vključno z registrskim sistemom. Glede na navedeno ter da bi se spodbudila prizadevanja v ICAO in omogočil začetek delovanja sistema ICAO, bi bilo treba obstoječe odstopanje od obveznosti EU ETS za lete v tretje države in iz njih podaljšati do 31. decembra 2023, ob upoštevanju pregleda, kar bi omogočilo, da se pridobijo izkušnje, potrebne za izvajanje sistema ICAO. Zaradi podaljšanja odstopanja bi morala količina pravic, ki se ponudijo na dražbi in izdajo brezplačno, vključno s pravicami iz posebne rezerve, ostati sorazmerna z zmanjšano obveznostjo predaje. Od 1. januarja 2021 dalje bi bilo treba število pravic, dodeljenih operaterjem zrakoplovov, letno zniževati v skladu z linearnim faktorjem zmanjšanja, ki se uporablja za vse druge sektorje v EU ETS, ob upoštevanju pregleda izvajanja sistema ICAO. Pregled bo v celoti pripravljen povsem v skladu s smernicami o boljšem pravnem urejanju in ob ustreznem posvetovanju z vsemi deležniki, tudi državami članicami. Pravice, ki se ne dodelijo iz posebne rezerve, bi bilo treba tudi v prihodnje ukiniti.

(9)

Prihodke, pridobljene s prodajo pravic na dražbi, ali njihovo enakovredno finančno vrednost bi bilo treba uporabiti za obvladovanje podnebnih sprememb v Uniji in tretjih državah, med drugim za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, za prilagajanje na vplive podnebnih sprememb v Uniji in tretjih državah, zlasti državah v razvoju, za financiranje raziskav in razvoja s ciljem ublažitve in prilagajanja, tudi na področjih letalstva, letalskega prometa in trajnostnih alternativnih letalskih goriv, za zmanjšanje emisij s prometom z nizkimi emisijami ter za kritje stroškov v zvezi z upravljanjem EU ETS. Države članice, ki te prihodke uporabljajo za sofinanciranje raziskav in inovacij, bi morale nameniti posebno pozornost programom ali pobudam v okviru devetega okvirnega programa za raziskave (FP9). Za izpolnjevanje zavez Unije je bistvena preglednost uporabe prihodkov, pridobljenih s prodajo pravic na dražbi na podlagi Direktive 2003/87/ES, ki se zagotavlja s poročili, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 525/2013.

(10)

Okoljsko celovitost EU ETS bi bilo treba zaščititi pred tveganjem prenehanja obveznosti za operaterje zrakoplovov in druge operaterje, ki jih ureja ena od držav članic. Zato bi moralo biti mogoče pravice, ki jih izda zadevna država članica, uporabljati le, če obveznosti predaje pravic za emisije niso izpostavljene takemu tveganju prenehanja, da bi bila ogrožena okoljska celovitost EU ETS. Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejemanje ukrepov, potrebnih za ustrezno zaščito okoljske celovitosti EU ETS. Ti ukrepi bi morali veljati tako dolgo, dokler niso več potrebni zaradi spremembe okoliščin.

(11)

Glede na to, da je treba ključne vidike globalnega tržnega ukrepa še razviti ter da je njegovo izvajanje odvisno od nacionalne zakonodaje, ki jo sprejmejo sodelujoče države in regije, bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu redno poročati o napredku pri pogajanjih v okviru ICAO, zlasti o pomembnih instrumentih, ki jih je sprejela ICAO, vključno s standardi in priporočenimi praksami, ukrepih, ki so jih tretje države sprejele za izvajanje globalnega tržnega ukrepa v zvezi z emisijami za obdobje 2021–2035, prizadevanjih za uvedbo ambicioznih in zavezujočih ukrepov za uresničitev dolgoročnega cilja letalskega sektorja, da bi do leta 2050 prepolovili emisije CO2 iz letalskega prometa glede na ravni iz leta 2005, ter o drugem ustreznem razvoju dogodkov na mednarodni ravni in veljavnih instrumentih (kot so predpisi v okviru UNFCCC in Pariškega sporazuma o trgih ogljika in računovodenju). Ko bosta jasno znana značaj in vsebina instrumentov ICAO ter pred začetkom izvajanja globalnega tržnega ukrepa ICAO, bi morala Komisija predstaviti poročilo, v katerem bi morala proučiti, kako bi te instrumente prenesli v pravo Unije v okviru revizije Direktive 2003/87/ES. V poročilu bi morala Komisija po potrebi nadalje preučiti pravila, ki veljajo za lete znotraj EGP. Pri tem bi morala Komisija v svojem poročilu upoštevati potrebo po zagotavljanju skladnosti s pravom Unije, zlasti zato, da se prepreči kakršno koli izkrivljanje konkurence in čim bolj zmanjšajo nepotrebna upravna bremena za države članice in operaterje zrakoplovov. Komisija bi morala navedenemu poročilu po potrebi priložiti predlog Evropskemu parlamentu in Svetu, skladen z zagotovitvijo prispevka letalstva k zavezi Unije glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu do leta 2030.

(12)

Da bi se pripravili na izvajanje globalnega tržnega ukrepa ICAO, je treba imeti čim prej na voljo ustrezne podatke o emisijah iz letalskih dejavnosti. Te emisije bi bilo treba spremljati, o njih poročati in jih preverjati v skladu z istimi načeli, kakršni veljajo za spremljanje, poročanje in preverjanje emisij iz letalskih dejavnosti na podlagi Direktive 2003/87/ES. Komisija bi morala skladno s tem sprejeti določbe o spremljanju, poročanju in preverjanju za namene izvajanja globalnega tržnega ukrepa ICAO, ki bi preprečevale kakršno koli izkrivljanje konkurence. Te določbe bi morale biti skladne z načeli iz uredbe iz člena 14(1) Direktive 2003/87/ES ter bi morale zagotavljati, da se predložena poročila o emisijah preverijo v skladu z načeli za preverjanje in merili iz člena 15 navedene direktive. Sprejete bi morale biti v skladu s postopkom, ki se uporablja za spremljanje, poročanje in preverjanje na podlagi Direktive 2003/87/ES.

(13)

Letalstvo vpliva na podnebje tudi z izpusti dušikovih oksidov, vodnih hlapov ter sulfatnih in sajastih delcev na velikih višinah, pri čemer znanstvene raziskave kažejo, da bi ti izpusti lahko imeli pomemben učinek na podnebje. Po oceni Medvladnega odbora za podnebne spremembe je skupni vpliv letalstva na podnebje trenutno približno dva- do štirikrat večji od samega učinka njegovih preteklih emisij ogljikovega dioksida. Dokler ne pride do novih ugotovitev znanstvenih raziskav, bi bilo treba vse vplive letalstva obravnavati v največji možni meri. V Direktivi 2008/101/ES je bil predlog Komisije o dušikovih oksidih predviden za leto 2008. Navzlic obstoječim tehničnim in političnim težavam bi morala Komisija pospešiti delo v zvezi s tem. Spodbujati bi bilo treba raziskave o nastajanju kondenzacijskih sledi, njihovi spremembi v ciruse, o manjših neposrednih učinkih žveplovih aerosolov in saj ter o učinkovitih ukrepih za ublažitev, vključno z operativnimi in tehničnimi ukrepi.

(14)

Zaradi poenostavitve in zmanjšanja administrativnega bremena bi bilo treba za preverjanje emisij operaterjev zrakoplovov, ki z leti znotraj EGP letno povzročijo manj kot 3 000 ton emisij CO2, uporabljati orodje za majhne onesnaževalce, odobreno z Uredbo Komisije (EU) št. 606/2010 (9). Za nekomercialne operatorje zrakoplovov, ki letno povzročijo manj kot 1 000 ton emisij CO2, bi moralo še naprej veljati, da izpolnjujejo zahteve iz Direktive 2003/87/ES za nadaljnjih 10 let, v tem času pa bi bilo treba pripraviti ukrepi, da bi v prihodnje vsi operatorji prispevali k zmanjšanju emisij.

(15)

Ker ciljev te uredbe, to je razširiti obstoječe omejitve področja uporabe za letalske dejavnosti do 31. decembra 2023 in pripraviti izvajanje globalnega tržnega ukrepa od leta 2021 dalje, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(16)	Glede na rok za predajo 30. aprila 2018, kot je določen v Direktivi 2003/87/ES, je bistveno, da se zagotovi pravna varnost za operatorje zrakoplovov in nacionalne organe. Ustrezno bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(17)	Direktivo 2003/87/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Direktiva 2003/87/ES se spremeni:

(1)	v člen 3c se vstavi naslednji odstavek: „3a. Za vsako dodelitev pravic za letalske dejavnosti na letališča v državah zunaj Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in z njih po 31. decembru 2023 se opravi pregled iz člena 28b.“;

(2)

v členu 3d se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Od 1. januarja 2013 se 15 % pravic ponudi na dražbi. Komisija opravi študijo o zmožnosti letalskega sektorja, da stroške CO2 prenese na svoje stranke, v zvezi z EU ETS in globalnim tržnim ukrepom, ki ga je razvila Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO). V študiji oceni zmožnost letalskega sektorja, da prenese strošek potrebnih enot emisij, pri čemer se ta primerja z industrijami in energetskim sektorjem, z namenom priprave predloga za povečanje deleža prodaje na dražbi v skladu s pregledom iz člena 28b(2), pri čemer upošteva analizo prenesenih stroškov, prilagoditev drugim sektorjem in konkurenčnost med različnimi načini prevoza.“;

(3)

v členu 3d se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Vse prihodke, pridobljene s prodajo pravic na dražbi, bi bilo treba uporabiti za obvladovanje podnebnih sprememb v Uniji in tretjih državah, med drugim za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, za prilagajanje na vplive podnebnih sprememb v Uniji in tretjih državah, zlasti državah v razvoju, za financiranje raziskav in razvoja za ublažitev in prilagajanje, tudi in zlasti na področjih letalstva in letalskega prometa, za zmanjšanje emisij s prometom z nizkimi emisijami ter za kritje stroškov v zvezi z upravljanjem EU ETS. Prihodke z dražbe bi bilo treba uporabiti tudi za financiranje skupnih projektov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz letalstva, kot so skupno podjetje za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR) in skupne tehnološke pobude za čisto nebo ter vse druge pobude, ki omogočajo vsesplošno uporabo naprav GNSS za satelitsko navigacijo in interoperabilne zmogljivosti v vseh državah članicah, zlasti projekte, ki izboljšujejo infrastrukturo za zračno plovbo, zagotavljanje storitev zračne plovbe in uporabo zračnega prostora. Prihodki z dražbe se smejo uporabiti tudi za financiranje prispevkov v Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije ter ukrepov za preprečevanje krčenja gozdov. Države članice, ki uporabljajo te prihodke za sofinanciranje raziskav in inovacij, namenijo posebno pozornost programom ali pobudam v okviru devetega okvirnega programa za raziskave (FP9). Preglednost uporabe prihodkov, pridobljenih s prodajo pravic na dražbi na podlagi te direktive, je bistvena za izpolnjevanje zavez Unije.

Države članice obvestijo Komisijo o ukrepih, sprejetih na podlagi prvega pododstavka tega odstavka.“;

(4)

v členu 12 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Države članice v obdobju do 31. decembra 2020 zagotovijo, da vsako leto do 30. aprila upravljavec vsake naprave preda število pravic, ki niso pravice, izdane v skladu s Poglavjem II, ki je enako skupnim emisijam iz te naprave v predhodnem koledarskem letu, preverjenim v skladu s členom 15, in da se te pravice nato ukinejo. Države članice za obdobje, ki se začne 1. januarja 2021, zagotovijo, da vsako leto do 30. aprila upravljavec vsake naprave preda število pravic, ki je enako skupnim emisijam iz te naprave v predhodnem koledarskem letu, preverjenim v skladu s členom 15, in da se te pravice nato ukinejo, ob upoštevanju pregleda iz člena 28b.“;

(5)

v členu 12 se pred odstavkom 3a vstavi naslednji odstavek:

„3-a. Kadar in dokler je potrebno za zaščito okoljske celovitosti EU ETS, se operaterjem zrakoplovov in drugim operaterjem v EU ETS prepove uporaba pravic, ki jih izda država članica, v zvezi s katero so prenehale obveznosti za operaterje zrakoplovov in druge operaterje. Pravni akt iz člena 19 vključuje ukrepe, potrebne v primerih iz tega odstavka.“;

(6)

člen 28a se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Odstopanja, ki se uporabljajo pred izvajanjem globalnega tržnega ukrepa ICAO“;

(b)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

točki (a) in (b) se nadomestita z naslednjim:

„(a)	vse emisije iz letov na letališča v državah zunaj EGP in z njih v vsakem koledarskem letu od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2023, ob upoštevanju pregleda iz člena 28b;

(b)	vse emisije iz letov med letališčem v najbolj oddaljeni regiji v smislu člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije in letališčem v drugi regiji EGP v vsakem koledarskem letu od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2023, ob upoštevanju pregleda iz člena 28b;“;

(ii)	točka (c) se črta;

(c)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Z odstopanjem od členov 3e in 3f se operatorjem zrakoplovov, za katere veljajo odstopanja iz točk (a) in (b) odstavka 1 tega člena, vsako leto izda določeno število brezplačnih pravic, zmanjšano v sorazmerju z zmanjšano obveznostjo predaje iz navedenih točk.

Z odstopanjem od člena 3f(8) se pravice, ki se ne dodelijo iz posebne rezerve, ukinejo.

Od 1. januarja 2021 se pri številu pravic, dodeljenih operatorjem zrakoplovov, upošteva uporaba linearnega faktorja iz člena 9, ob upoštevanju pregleda iz člena 28b.

Države članice pred 1. septembrom 2018 glede dejavnosti v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2023 objavijo število pravic za letalstvo, dodeljenih vsakemu operatorju zrakoplova.“;

(d)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Z odstopanjem od člena 3d(3) se število pravic, ki jih za obdobje od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2023 na dražbi ponudi vsaka država članica, zmanjša, tako da ustreza deležu njenih dodeljenih emisij iz letov, za katere se ne uporablja odstopanje iz točk (a) in (b) odstavka 1 tega člena.“;

(e)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Z odstopanjem od členov 3g, 12, 15 in 18a, kadar so skupne letne emisije operatorja zrakoplovov nižje od 25 000 ton CO2 ali kadar so skupne letne emisije operatorja zrakoplovov iz letov, na katere se točki (a) in (b) odstavka 1 tega člena ne nanašata, nižje od 3 000 ton CO2, njegove emisije štejejo za preverjene emisije, če so določene z uporabo orodja za majhne onesnaževalce, ki je odobreno z Uredbo Komisije (EU) št. 606/2010 (*1), in je podatke vanj vnesel Eurocontrol iz svojega sistema za podporo ETS. Države članice smejo za nekomercialne operatorje zrakoplovov izvajati poenostavljene postopke, če taki postopki zagotavljajo enako natančnost, kot jo zagotavlja orodje za majhne onesnaževalce.

(*1) Uredba Komisije (EU) št. 606/2010 z dne 9. julija 2010 o odobritvi poenostavljenega orodja, ki ga je razvila Evropska organizacija za varnost zračne plovbe (Eurocontrol) za ocenjevanje porabe goriva nekaterih operatorjev zrakoplovov z majhnimi emisijami (UL L 175, 10.7.2010, str. 25)“;"

(f)	odstavek 7 se nadomesti z naslednjim: „7. Odstavek 1 tega člena se za države, s katerimi je bil dosežen sporazum v skladu s členom 25 ali 25a, uporablja le v skladu s pogoji takega sporazuma.“;

(g)	odstavek 8 se črta;

(7)

vstavita se naslednja člena:

„Člen 28b

Poročanje in pregled Komisije glede izvajanja globalnega tržnega ukrepa ICAO

1. Komisija pred 1. januarjem 2019 in nato v rednih časovnih presledkih poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku pri pogajanjih v okviru ICAO za izvajanje globalnega tržnega ukrepa v zvezi z emisijami od leta 2021 dalje, zlasti glede: (i) relevantnih instrumentov ICAO, vključno s standardi in priporočenimi praksami; (ii) priporočil, ki jih je odobril Svet ICAO, relevantnih za globalni tržni ukrep; (iii) vzpostavitve globalnega registra; (iv) nacionalnih ukrepov, ki so jih tretje države sprejele za izvajanje globalnega tržnega ukrepa v zvezi z emisijami od leta 2021 dalje; (v) posledic zadržkov tretjih držav ter (vi) drugega ustreznega razvoja dogodkov in veljavnih instrumentov.

V skladu z globalnim pregledom stanja v okviru UNFCCC Komisija poroča tudi o prizadevanjih za uresničitev ambicioznega dolgoročnega cilja letalskega sektorja, da bi do leta 2050 prepolovili emisije CO2 iz letalstva v primerjavi z ravnmi iz leta 2005.

2. Komisija v roku 12 mesecev po tem, ko ICAO sprejme ustrezne instrumente, in preden začne veljati globalni tržni ukrep, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem preuči načine prenosa navedenih instrumentov v pravo Unije z revizijo te direktive. Komisija v navedenem poročilu poleg tega po potrebi obravnava predpise v zvezi z leti znotraj EGP. Preuči tudi ambicije in splošno okoljsko celovitost globalnega tržnega ukrepa, vključno z njegovimi splošnimi ambicijami v zvezi s cilji iz Pariškega sporazuma, stopnjo udeležbe, njegovo izvršljivost, preglednost, kazni za neskladnost, postopke za sodelovanje javnosti, kakovost izravnalnih dobropisov, spremljanje, poročanje in preverjanje emisij, registre, odgovornost, kakor tudi pravila o uporabi biogoriv. Poleg tega v poročilu preuči, ali je treba revidirati določbe, sprejete na podlagi člena 28c(2).

3. Komisija poročilu iz odstavka 2 tega člena po potrebi priloži predlog Evropskemu parlamentu in Svetu za spremembo, črtanje, podaljšanje ali nadomestitev odstopanj iz člena 28a, ki je skladen z zavezo Unije glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu do leta 2030, da bi ohranili okoljsko celovitost in učinkovitost podnebnih ukrepov Unije.

Člen 28c

Določbe glede spremljanja, poročanja in preverjanja za namene globalnega tržnega ukrepa

1. Komisija sprejme določbe glede ustreznega spremljanja, poročanja in preverjanja emisij za namene izvajanja globalnega tržnega ukrepa ICAO na vseh progah, ki jih ta ukrep zajema. Navedene določbe temeljijo na relevantnih instrumentih, sprejetih v ICAO, preprečujejo kakršno koli izkrivljanje konkurence, so skladne z načeli iz uredbe iz člena 14(1) in zagotavljajo, da se predložena poročila o emisijah preverijo v skladu z načeli preverjanja in merili iz člena 15.

2. Določbe iz odstavka 1 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz členov 14 in 15.“;

(8)	v členu 30 se doda naslednji odstavek: „5. Komisija pred 1. januarjem 2020 predloži posodobljeno analizo učinkov letalstva, ki niso povezani s CO2, in ji po potrebi priloži zakonodajne predloge o tem, kako te učinke najbolje obravnavati.“;

(9)	v točki (k) Priloge I se letnica „2020“ nadomesti z letnico „2030“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 13. decembra 2017

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednik

M. MAASIKAS

(1) UL C 288, 31.8.2017, str. 75.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 12. decembra 2017.

(3) Sklep Sveta (EU) 2016/1841 z dne 5. oktobra 2016 o sklenitvi Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, v imenu Evropske unije (UL L 282, 19.10.2016, str. 1).

(4) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(5) Uredba (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 13).

(6) Sodba Sodišča z dne 21. decembra 2011 v zadevi Air Transport Association of America in drugi proti Secretary of State for Energy and Climate Change, C-366/10, ECLI:EU:C:2011:864.

(7) Direktiva 2008/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi vključitve letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (UL L 8, 13.1.2009, str. 3).

(8) Uredba (EU) št. 421/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti zaradi izvajanja mednarodnega sporazuma o uporabi enotnega globalnega tržnega ukrepa za emisije iz mednarodnega letalstva do leta 2020 (UL L 129, 30.4.2014, str. 1).

(9) Uredba Komisije (EU) št. 606/2010 z dne 9. julija 2010 o odobritvi poenostavljenega orodja, ki ga je razvila Evropska organizacija za varnost zračne plovbe (Eurocontrol) za ocenjevanje porabe goriva nekaterih operatorjev zrakoplovov z majhnimi emisijami (UL L 175, 10.7.2010, str. 25).

29.12.2017

Uradni list Evropske unije

L 350/15

UREDBA (EU) 2017/2393 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 13. decembra 2017

o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), (EU) št. 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, (EU) št. 1307/2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike, (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in (EU) št. 652/2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 42, člena 43(2) in točke (b) člena 168(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za zagotovitev pravne varnosti ter usklajenega in nediskriminatornega izvajanja podpore mladim kmetom je treba določiti, da v okviru razvoja podeželja „datum vzpostavitve“ iz Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) in drugih relevantnih pravil pomeni datum, ko vlagatelj začne ali zaključi dejanje, povezano s prvo vzpostavitvijo, in da je treba vlogo za podporo vložiti najpozneje 24 mesecev po tem datumu. Poleg tega se je na podlagi izkušenj iz pogajanj o programih pokazalo, da bi bilo treba pojasniti pravila za skupno vzpostavitev mladih kmetov in pragove za dostop do podpore, ki jih zahteva člen 19(4) Uredbe (EU) št. 1305/2013, ter poenostaviti določbe o trajanju poslovnega načrta.

(2)

Da bi organi upravljanja držav članic lažje izvajali storitve svetovanja in usposabljanja, bi bilo treba status upravičenca v okviru tega ukrepa razširiti na navedene organe, hkrati pa zagotoviti, da za izbiro subjekta, ki zagotavlja storitve, poskrbi organ, ki je funkcionalno neodvisen od navedenih organov, in da se pregledi izvajajo na ravni subjekta, ki zagotavlja svetovanje ali usposabljanje.

(3)	Da bi spodbujali sodelovanje v shemah kakovosti, bi morali biti kmetje ali skupine kmetov, ki v teh shemah sodelujejo v petih letih pred predložitvijo vloge za podporo, upravičeni največ pet let, in sicer ob ustreznem upoštevanju trenutka prve udeležbe v shemi.

(4)

Da bi bili finančni instrumenti dovolj zanimivi za zasebni sektor, bi jih bilo treba zasnovati in izvrševati prožno in pregledno. Vendar so izkušnje pokazale, da nekatera pravila glede upravičenosti v zvezi s posameznim ukrepom omejujejo črpanje sredstev iz finančnih instrumentov v okviru programov razvoja podeželja, pa tudi prožnost uporabe finančnih instrumentov s strani upravljavcev skladov. Zato je ustrezno določiti, da se nekatera pravila glede upravičenosti v zvezi s posameznim ukrepom ne uporabljajo za finančne instrumente. Iz istega razloga je ustrezno tudi določiti, da se pomoč mladim kmetom za zagon v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1305/2013 lahko dodeli tudi v obliki finančnih instrumentov. Ob upoštevanju teh sprememb bi bilo treba določiti, da kadar se podpora za naložbe v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1305/2013 odobri v obliki finančnih instrumentov, mora naložba prispevati k eni ali več prednostnim nalogam Unije za razvoj podeželja.

(5)	Da bi se zmanjšalo upravno breme v zvezi z izvajanjem načela o preprečevanju dvojnega financiranja v zvezi z zeleno komponento, bi morale države članice imeti možnost, da uporabijo fiksni povprečni odbitek za vse zadevne upravičence, ki izvajajo zadevno vrsto operacije ali podukrepa.

(6)

Dandanes so kmetje izpostavljeni vse večjim ekonomskim tveganjem zaradi sprememb na trgu. Vendar ta ekonomska tveganja ne vplivajo enako na vse sektorje kmetijstva. Zato bi morale imeti države članice možnost, da v ustrezno utemeljenih primerih kmetom pomagajo s pomočjo instrumenta za stabilizacijo dohodka za posamezni sektor, zlasti za sektorje, za katere so značilna znatna zmanjšanja dohodka, ki bi imela močan ekonomski učinek na posamezno podeželsko območje, pod pogojem, da zmanjšanje dohodka presega prag vsaj 20 %. Za zagotovitev, da bo instrument za stabilizacijo dohodka za posamezni sektor učinkovit in prilagojen posebnim okoliščinam držav članic, bi morale te imeti možnost, da v svojih programih za razvoj podeželja določijo dohodek, ki ga je treba upoštevati za prožno uporabo instrumenta. Obenem in zato, da bi spodbudili uporabo zavarovanj s strani kmetov, bi bilo treba prag upada proizvodnje, ki se uporablja za ta zavarovanja, zmanjšati za 20 %. Poleg tega bi bilo treba zaradi spremljanja izdatkov v okviru instrumenta za stabilizacijo dohodka za posamezni sektor in zavarovanj prilagoditi vsebino finančnega načrta programa.

(7)

Zahteva po posebnem poročanju za ukrep obvladovanja tveganja v letu 2018 iz člena 36(5) Uredbe (EU) št. 1305/2013 je že zajeta v poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu o spremljanju in vrednotenju skupne kmetijske politike (SKP) iz člena 110(5) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Zato bi bilo treba drugi pododstavek člena 36(5) Uredbe (EU) št. 1305/2013 črtati.

(8)

Kar zadeva vzajemne sklade za kmete v vseh sektorjih, se zdi, da prepoved kakršnih koli prispevkov javnih skladov za začetni kapital, kot je določena v členu 38(3) in členu 39(4) Uredbe (EU) št. 1305/2013, ovira uspešno delovanje teh skladov. To prepoved bi bilo zato treba črtati. Prav tako je ustrezno razširiti področja, ki se lahko krijejo s finančnimi prispevki v vzajemne sklade, tako da prispevki lahko dopolnjujejo letna plačila v sklade ter se nanašajo na začetni kapital teh skladov.

(9)

Podpora naložbam za obnovo potenciala kmetijske proizvodnje po naravnih nesrečah in katastrofičnih dogodkih iz točke (b) člena 18(1) in točke (d) člena 24(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013 se običajno dodeljuje vsem upravičenim vložnikom. Zato za države članice ne bi smelo biti obvezno, da določijo merila za izbor operacij obnove. Poleg tega bi morale imeti države članice v ustrezno utemeljenih primerih, če ni mogoče določiti meril za izbor zaradi narave operacij, možnost, da določijo alternativne izbirne metode.

(10)

Člen 59 Uredbe (EU) št. 1305/2013 določa najvišje stopnje prispevkov Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Da se sprosti pritisk na nacionalne proračune nekaterih držav članic in pospešijo zelo potrebne naložbe na Cipru, bi bilo treba najvišjo stopnjo prispevka v višini 100 % iz točke (f) člena 59(4) navedene uredbe podaljšati do zaključka programa. Poleg tega bi bilo treba v členu 59(4) Uredbe (EU) št. 1305/2013 navesti sklic na posebno stopnjo prispevka, ki jo Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7) uvaja za novi finančni instrument iz točke (c) člena 38(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(11)

V skladu s členom 60(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013 se lahko v primerih nujnih ukrepov zaradi naravnih nesreč upravičenost izdatkov v zvezi s spremembami programa začne z datumom pojava naravne nesreče. To možnost, tj. da je lahko upravičen tudi izdatek, ki je nastal pred predložitvijo spremembe programa, bi bilo treba razširiti na druge okoliščine, kot so katastrofični dogodki ali znatne in nenadne spremembe glede socialno-ekonomskih okoliščin v državi članici ali regiji.

(12)

Na podlagi drugega pododstavka člena 60(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013, kar zadeva naložbe v kmetijstvu, za upravičene štejejo le izdatki, ki so nastali po predložitvi vloge. Vendar pa bi v primerih, ko se naložbe nanašajo na nujne ukrepe zaradi naravnih nesreč, katastrofičnih dogodkov ali slabih vremenskih razmer ali znatnih in nenadnih sprememb glede socialno-ekonomskih okoliščin v državi članici ali regiji, države članice morale imeti možnost, da v svojem programu določijo, da so izdatki, ki so nastali po dogodku, upravičeni, in sicer zaradi zagotovitve prožnega in pravočasnega odziva na take dogodke. Da bi zagotovili učinkovito podporo nujnim ukrepom, ki so jih države članice opravile v odgovor na dogodke, ki so se zgodili v zadnjih letih, bi se morala ta možnost uporabljati od 1. januarja 2016.

(13)

Da bi se povečala uporaba možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov iz točk (b) do (d) člena 67(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013, bi bilo treba omejiti posebna pravila za EKSRP iz člena 62(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013 za pomoč, ki se dodeli v skladu s točkama (a) in (b) člena 21(1) v zvezi z izpadom dohodka in stroški vzdrževanja ter v skladu s členi 28 do 31, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

(14)

Člen 74 Uredbe (EU) št. 1305/2013 od držav članic zahteva, da se v štirih mesecih po odobritvi programa posvetujejo z odborom za spremljanje programa razvoja podeželja v zvezi z merili za izbor. To za države članice ustvarja posredno obveznost, da do tega datuma določijo vsa merila za izbor, tudi za povabila k oddaji prijave, ki se bodo šele objavila. Za zmanjšanje nepotrebnega upravnega bremena ob zagotavljanju, da se finančni viri porabljajo na najboljši možni način, bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da kadar koli pred objavo povabil k oddaji prijave določijo merila za izbor in odbor za spremljanje zaprosijo za mnenje.

(15)	Da bi povečali uporabo zavarovanja pridelka, živali in rastlin ter vzajemnih skladov in instrumenta za stabilizacijo dohodka, bi bilo treba najvišji odstotek prve javne podpore nekoliko povečati, in sicer s 65 % na 70 %.

(16)

Finančna disciplina se uporablja, da se zagotovi skladnost proračuna za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) s posameznimi letnimi zgornjimi mejami večletnega finančnega okvirja ter se določi rezerva za krizne razmere v kmetijskem sektorju. Ker je določitev prilagoditvene stopnje za neposredna plačila tehnične narave in neločljivo povezana z načrti odhodkov, ki jih Komisija določi v svojem letnem predlogu proračuna, bi bilo treba poenostaviti postopek za določitev te stopnje, in sicer bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da jo sprejme v skladu s svetovalnim postopkom.

(17)

Da se uskladijo pravila o samodejnem prenehanju prevzetih obveznosti iz člena 87 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in člena 38 Uredbe (EU) št. 1306/2013, bi bilo treba prilagoditi datum, do katerega morajo države članice Komisiji poslati informacije o izjemah k prenehanju obveznosti iz člena 38(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

(18)	Da se zagotovi pravna jasnost v zvezi z obravnavo izterjav, nastalih iz začasnih zmanjšanj v skladu s členom 41(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, bi morale biti te izterjave vključene na seznam virov namenskih prejemkov v skladu s členom 43 navedene uredbe.

(19)	Zaradi upravne poenostavitve je ustrezno povečati prag, pod katerim se – če se države članice tako odločijo – postopek izterjave neupravičeno izplačanih zneskov opusti, in sicer s 150 EUR na 250 EUR, pod pogojem, da država članica za opustitev izterjave javnih dolgov uporablja enak ali višji prag.

(20)

Ustrezno je zagotoviti, da zavrnitev ali izterjava plačil zaradi neizpolnjevanja pravil o javnem naročanju odraža resnost takšnega neizpolnjevanja in spoštuje načelo sorazmernosti, kot je izraženo na primer v ustreznih smernicah, ki jih je določila Komisija za finančne popravke, ki jih je treba izvesti za odhodke, ki jih financira Unija v okviru deljenega upravljanja zaradi neizpolnjevanja takšnih pravil. Ustrezno je tudi pojasniti, da takšno neizpolnjevanje vpliva na zakonitost in pravilnost transakcij samo do višine dela pomoči, ki se ne izplača ali ki se ukine.

(21)	Da bi zmanjšali upravno breme za male kmete, bi bilo treba uvesti nadaljnje odstopanje, s čimer bi male kmete izvzeli iz obveznosti prijave parcel, na katerih vloga za plačilo ni predložena.

(22)

Ob upoštevanju praktičnih in posebnih težav, do katerih je privedla uskladitev plačilnih rokov za plačila na površino med EKJS in EKSRP, bi bilo treba prehodno obdobje podaljšati za eno leto. Kar pa zadeva ukrepe za razvoj podeželja, vezane na površino, bi morala še naprej biti mogoča plačila predplačil pred 16. oktobrom, da bi ohranili denarni tok kmetov.

(23)	Da bi upoštevali raznolikost kmetijskih sistemov po Uniji, je ustrezno, da se državam članicam omogoči, da oranje, ki je pomembno za agronomske in okoljske vidike, upoštevajo kot merilo, ki se uporablja za opredelitev trajnega travinja.

(24)

Določeno grmičevje ali drevesa, na katerih se neposredno ne pasejo živali, se lahko vseeno uporabljajo za proizvodnjo živalske krme. Kadar trave in druge zelene krmne rastline ostajajo prevladujoče na celotnem ozemlju ali na delu ozemlja držav članic, bi slednje morale imeti možnost vključiti to grmičevje ali drevesa v trajno travinje.

(25)	Za pojasnitev opredelitve pred letom 2018 zemljišča v prahi kot ornega zemljišča, kadar je to obstajalo najmanj pet let, in za zagotovitev pravne varnosti zadevnim kmetom, bi morale države članice imeti možnost, da v letu 2018 ohranijo njegovo opredelitev kot orno zemljišče.

(26)

Zemljišča, ki se lahko uporabljajo za pašo, kadar trave in druge zelene krmne rastline ne prevladujejo ali jih ni ter kadar prakse paše niso niti tradicionalne po svoji naravi niti pomembne za ohranitev biotopov in habitatov, imajo na nekaterih območjih lahko kljub temu ustrezno vrednost za pašo. Države članice bi morale imeti možnost, da navedene površine štejejo za trajno travinje na svojem celotnem ozemlju ali na delu svojega ozemlja.

(27)

Izkušnje, pridobljene v prvih letih izvajanja Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8), so pokazale, da nekatere države članice, ki so uporabljale shemo enotnega plačila na površino, niso porabile celotnega zneska razpoložljivih sredstev do proračunskih zgornjih mej, določenih v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/1089 (9). Države članice, ki uporabljajo shemo osnovnega plačila, že imajo možnost – v določenih mejah – da razdelijo plačilne pravice za večjo vrednost od zneska, ki je na razpolago za njihovo shemo osnovnega plačila, da tako zagotovijo učinkovitejšo porabo sredstev. Države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, bi morale imeti tudi možnost, da znotraj istih skupnih omejitev in brez poseganja v spoštovanje neto zgornjih mej za neposredna plačila izračunajo potrebni znesek, za katerega se lahko poveča zgornja meja njihove sheme enotnega plačila na površino.

(28)	Nekatere države članice vodijo nacionalne davčne registre ali registre socialne varnosti, v katerih so kmetje registrirani za svoje kmetijske dejavnosti. Tem državam članicam bi moralo biti omogočeno, da iz upravičenosti do neposrednih plačil izključijo kmete, ki niso ustrezno registrirani.

(29)

Ker so izkušnje iz preteklosti pokazale, da je bila podpora v številnih primerih dodeljena fizičnim ali pravnim osebam, katerih poslovni namen ni bil ali pa je bil le v zanemarljivi meri usmerjen v kmetijsko dejavnost, je bila z Uredbo (EU) št. 1307/2013 uvedena klavzula o aktivnem kmetu. Na tej podlagi države članice neposrednih plačil ne smejo dodeljevati določenim osebam, razen če lahko take osebe dokažejo, da njihova kmetijska dejavnost ni zanemarljiva. Vendar pa so kasnejše izkušnje, pokazale, da je bilo izvajanje treh meril, v skladu s katerimi se oseba šteje za aktivnega kmeta in ki so našteta v tretjem pododstavku člena 9(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013, težavno za številne države članice. Za zmanjšanje upravnega bremena, povezanega z izvajanjem navedenih treh meril, bi morale imeti države članice možnost določiti, da sta v namen dokazovanja, da je oseba aktivni kmet, na razpolago le eno ali dve od njih.

(30)

Poleg tega so po izkušnjah nekaterih držav članic težave in upravni stroški izvajanja elementov, ki se nanašajo na seznam dejavnosti ali podjetij iz člena 9(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013, večji od koristi izključitve zelo omejenega števila neaktivnih upravičencev iz shem neposrednih podpor. Kadar država članica meni, da je tako, bi morala imeti možnost, da prekine uporabo člena 9 navedene uredbe v zvezi s seznamom dejavnosti ali podjetij.

(31)	Ustrezno je izrecno navesti, da člen 11 Uredbe (EU) št. 1307/2013 državam članicam omogoča, da na letni osnovi pregledajo svoje odločitve glede zmanjšanja dela osnovnega plačila, ki se dodeli kmetom in presega 150 000 EUR, če se zaradi tega ne zmanjšajo zneski, ki so na voljo za razvoj podeželja.

(32)

Da se državam članicam omogoči prilagoditev podpore v okviru SKP njihovim posebnim potrebam, bi jim bilo treba ustrezno omogočiti, da pregledajo svoje odločitve o prenosu sredstev s svoje zgornje meje za neposredna plačila v svoje programe za razvoj podeželja in obratno. Zato bi jim bilo treba omogočiti, da pregledajo svojo odločitev tudi z učinkom od koledarskega leta 2019, če se zaradi takšne odločitve ne zmanjšajo zneski, dodeljeni za razvoj podeželja.

(33)

Poleg uporabe linearnega zmanjšanja vrednosti plačilnih pravic v okviru sheme osnovnega plačila za dopolnitev nacionalnih ali regionalnih rezerv zaradi spodbujanja udeležbe mladih kmetov in kmetov, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost, v shemi podpore bi bilo treba državam članicam dovoliti tudi, da isti mehanizem uporabijo za financiranje ukrepov, sprejetih, da se prepreči opuščanje zemljišč in kmetom kompenzira specifične omejitve.

(34)

Za poenostavitev in izboljšanje skladnosti med pravili, ki se uporabljajo za ukrepe zelene komponente, bi bilo treba izvzetje iz obveznosti glede površine z ekološkim pomenom, ki se uporablja za gospodarstva, ki gojijo stročnice kot samostojno kmetijsko rastlino ali v kombinaciji s travami ali drugimi zelenimi krmnimi rastlinami ali kjer je več kot 75 % ornega zemljišča zemljišče v prahi, v skladu s točko (a) člena 46(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013, razširiti na obveznost v zvezi z diverzifikacijo kmetijskih rastlin.

(35)

Za zagotovitev skladnosti pri tem, kako se več vrst kmetijskih rastlin zaradi njihovega znatnega deleža na površinah obravnava v zvezi z zahtevo po diverzifikaciji kmetijskih rastlin, bi bilo treba prožnost pri uporabi pravil glede diverzifikacije kmetijskih rastlin iz člena 44(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013 razširiti tudi na gojenje kmetijskih rastlin, ki so velik del leta ali velik del cikla pridelave pod vodo.

(36)

Da bi poenostavili obstoječe izjeme od zahteve po diverzifikaciji kmetijskih rastlin iz točk (a) in (b) člena 44(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013, ki veljajo za zemljišče, ki se pretežno uporablja za proizvodnjo trav ali drugih zelenih krmnih rastlin, ali za gojenje stročnic ali gojenje kmetijskih rastlin pod vodo ali ki je pretežno zemljišče v prahi ali trajno travinje, in da bi omogočili enakopravno obravnavo vseh kmetov z enakim razmerjem rabe zemljišča, se zgornja meja 30 hektarov ornega zemljišča ne bi smela več uporabljati.

(37)	Da bi upoštevali agronomske posebnosti Triticum spelta, bi jo bilo treba obravnavati kot ločeno kmetijsko rastlino za namene člena 44 Uredbe (EU) št. 1307/2013.

(38)

Da bi poenostavili obstoječe izjeme od obveznosti glede površine z ekološkim pomenom iz točk (a) in (b) člena 46(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013, ki se nanaša na zemljišče, ki se pretežno uporablja za proizvodnjo trav ali drugih zelenih krmnih rastlin, ali za gojenje stročnic ali gojenje kmetijskih rastlin pod vodo ali ki je pretežno zemljišče v prahi ali trajno travinje, se zgornja meja 30 hektarov ornega zemljišča ne bi smela več uporabljati.

(39)

Ob upoštevanju možnosti posrednih okoljskih koristi za biotsko raznovrstnost, ki jih lahko zagotovijo nekateri trajni nasadi, bi bilo treba seznam vrst površin z ekološkim pomenom iz člena 46 Uredbe (EU) št. 1307/2013 razširiti, tako da bi vključeval prstasti trstikovec (Miscanthus) in obraslo sklediščnico (Silphium perfoliatum). Glede na to, da lahko vrsta rastlinskega pokrova pozitivno vpliva na prispevek zemljišča v prahi k biotski raznovrstnosti, bi bilo treba zemljišče v prahi za medonosne rastline priznati kot ločeno vrsto površin z ekološkim pomenom. Posledično je treba določiti utežne faktorje za površine s prstastim trstikavcem (Miscanthus) in tiste z obraslo sklediščnico (Silphium perfoliatum) ter zemljišča v prahi za medonosne rastline. Utežne faktorje bi bilo treba določiti na način, ki bo odražal njihov različen pomen za biotsko raznovrstnost. Zaradi uvedbe dodatnih vrst površin z ekološkim pomenom je treba obstoječe utežne faktorje za površine s kmetijskimi rastlinami, ki vežejo dušik, in za površine s panjevci s kratko obhodnjo prilagoditi tako, da bodo odražali novo ravnotežje med vsemi vrstami površin z ekološkim pomenom.

(40)

Izkušnje, pridobljene z uporabo sheme podpore za mlade kmete v skladu s členom 50 Uredbe (EU) št. 1307/2013, kažejo, da v nekaterih primerih mladi kmetje ne morejo izkoristiti polnih petih let podpore. Čeprav se ta podpora še naprej osredotoča na nove gospodarske dejavnosti mladih, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost, bi morale države članice olajšati dostop mladih kmetov do polnih pet let plačila za mlade kmete tudi v primerih, ko mladi kmetje niso zaprosili za podporo takoj po vzpostavitvi kmetijskega gospodarstva.

(41)

Nekatere države članice so ocenile, da plačilo za mlade kmete v skladu s členom 50 Uredbe (EU) št. 1307/2013 ne zadostuje za ustrezen odziv na finančne izzive v zvezi z zagonom dejavnosti in strukturno prilagoditvijo kmetijskih gospodarstev, ki jih vzpostavijo mladi kmetje. Da bi dodatno povečali možnosti za vključitev mladih kmetov v kmetovanje, bi morale države članice imeti možnost, da se odločijo za povečanje odstotka, ki se uporabi za izračun zneska plačila za mlade kmete v razponu od 25 % do 50 %, in sicer ne glede na uporabljeni način izračuna. Takšna odločitev ne bi smela posegati v omejitev v višini 2 % njihove nacionalne zgornje meje za neposredna plačila za financiranje plačila za mlade kmete.

(42)

Za izboljšanje jasnosti v zvezi s pristojnostmi držav članic, kar zadeva prostovoljno vezano podporo z vidika njenega omejevanja proizvodnje, je ustrezno, da se preoblikuje člen 52(5) in (6) Uredbe (EU) št. 1307/2013. Ker to preoblikovanje odraža sedanjo prakso, ki traja od 1. januarja 2015, je v zvezi z zadevnimi določbami ustrezno, da se uporablja od leta vložitve zahtevkov 2015.

(43)

Da se zagotovi čim večja skladnost med shemami Unije, ki so namenjene sektorjem, ki jih v nekaterih letih zaznamujejo strukturna tržna neravnovesja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi bo državam članicam omogočeno, da se lahko prostovoljna vezana podpora do leta 2020 še naprej izplačuje na podlagi proizvodnih enot, za katere je bila takšna podpora dodeljena v preteklem referenčnem obdobju.

(44)	Za izboljšanje prožnosti v zvezi s prostovoljno vezano podporo bi bilo treba državam članicam dovoliti letni pregled svojih odločitev o podpori z učinkom od leta vložitve zahtevkov 2019.

(45)

Ena večjih ovir za oblikovanje organizacij proizvajalcev, zlasti v državah članicah, ki zaostajajo pri stopnji organizacije, se zdi pomanjkanje medsebojnega zaupanja in preteklih izkušenj. Pri tem bi lahko mentoriranje, v okviru katerega uspešne organizacije proizvajalcev usmerjajo druge organizacije proizvajalcev, skupine proizvajalcev ali posamezne proizvajalce sadja in zelenjave, izravnalo to oviro in bi ga bilo zato treba vključiti med cilje organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave.

(46)

Poleg umikov za prosto razdelitev je ustrezno določiti finančno pomoč tudi za ukrepe mentoriranja, namenjene spodbujanju proizvajalcev, da ustanovijo organizacije, ki izpolnjujejo merila za priznanje da bi bili upravičeni do polnega financiranja Unije znotraj operativnih programov obstoječih organizacij proizvajalcev.

(47)	Ukrepe za preprečevanje kriz in njihovo obvladovanje bi bilo treba razširiti, da bi vključevali dopolnitev vzajemnih skladov, ki bi se lahko uporabili kot novi instrumenti za spopadanje s kriznimi razmerami, ter promocijo in obveščanje, da bi povečali raznolikost in utrdili trga sadja in zelenjave.

(48)

Za poenostavitev veljavnega postopka, po katerem se države članice najprej pooblastijo za dodeljevanje dodatne nacionalne finančne pomoči organizacijam proizvajalcev v regijah Unije, v katerih je raven organizacije posebej nizka, in nato povrne del nacionalne finančne pomoči, če so izpolnjeni nadaljnji pogoji, bi bilo treba vzpostaviti nov sistem za države članice, v katerih je raven organizacije znatno pod povprečjem Unije. Za zagotovitev nemotenega prehoda z veljavnega postopka na novi sistem bi bilo treba določiti prehodno obdobje enega leta. Novi sistem bi se moral zato začeti uporabljati od 1. januarja 2019.

(49)

Za zagotovitev zaščite za vinska žganja z geografsko označbo pred tveganjem prilastitve slovesa bi bilo treba državam članicam omogočiti uporabo pravil o dovoljenjih za zasaditev vinske trte, ki je primerna za pridelavo vin z geografsko označbo, tudi za vina, primerna za proizvodnjo vinskega žganja z geografsko označbo.

(50)

Uporaba pogodb v sektorju mleka in mlečnih izdelkov lahko pomaga okrepiti odgovornost izvajalcev in povečati njihovo zavedanje o tem, da je treba bolj upoštevati signale trga, izboljšati prenos cen in ponudbo prilagoditi povpraševanju, prispeva pa lahko tudi k preprečevanju določenih nepoštenih trgovinskih praks. Da bi spodbudili uporabo takšnih pogodb v sektorju mleka in mlečnih izdelkov ter v drugih sektorjih, bi morali imeti proizvajalci, organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev pravico zaprositi za pisno pogodbo, tudi če zadevna država članica ni določila obvezne uporabe takšnih pogodb.

(51)

Stranke pri pogodbi za oddajo surovega mleka se lahko prosto pogajajo o elementih takšnih pogodb, vendar je bila državam članicam, ki predpisujejo uporabo takšnih pogodb, odobrena možnost uvedbe določenih pogodbenih klavzul, zlasti njihovega minimalnega trajanja. Da bi strankam omogočili pogodbeno jasnost glede dobavljenih količin in cen, bi morale države članice imeti tudi možnost, da strankam naložijo obveznost, naj se dogovorijo o razmerju med dobavljeno količino in ceno, ki se plača za to dobavo.

(52)

Organizacije proizvajalcev in njihova združenja imajo lahko koristno vlogo pri koncentraciji ponudbe, izboljšanju trženja, načrtovanju in prilagajanju proizvodnje povpraševanju, optimizaciji proizvodnih stroškov in stabilizaciji cen proizvajalcev, izvajanju raziskav, spodbujanju najboljših praks in zagotavljanju tehnične pomoči, ravnanju s stranskimi proizvodi in instrumenti za obvladovanje tveganja, ki so na voljo njihovim članom, s čimer prispevajo h krepitvi položaja proizvajalcev v prehranski verigi. Njihove dejavnosti, vključno s pogodbenimi pogajanji za dobavo kmetijskih proizvodov s strani takšnih organizacij proizvajalcev in njihovih združenj, kadar koncentrirajo ponudbo in dajejo proizvode svojih članov na trg, tako prispevajo k izpolnitvi ciljev SKP iz člena 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), saj krepijo položaj kmetov v verigi preskrbe s hrano in lahko prispevajo k boljšemu delovanju te verige. Reforma SKP leta 2013 je okrepila vlogo organizacij proizvajalcev. Z odstopanjem od člena 101 PDEU bi bilo možnost izvajanja dejavnosti, kot so načrtovanje proizvodnje, optimizacija stroškov, dajanje izdelkov članov proizvajalcev na trg in izvajanje pogodbenih pogajanj, zato treba izrecno urediti kot pravico priznanih organizacij proizvajalcev v vseh sektorjih, za katere Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10) vzpostavlja skupno ureditev trgov. To odstopanje bi moralo vključevati samo organizacije proizvajalcev, ki dejansko izvajajo dejavnost, namenjeno gospodarskemu povezovanju, ter koncentrirajo ponudbo in dajejo proizvode svojih članov na trg. Čeprav se za takšne organizacije proizvajalcev uporablja člen 102 PDEU, bi bilo treba vzpostaviti tudi zaščitne ukrepe, da se zagotovi, da takšne dejavnosti ne izključujejo konkurence ali ogrožajo doseganja ciljev iz člena 39 PDEU. Organi, pristojni za konkurenco, bi morali imeti pravico, da posredujejo v takih primerih in odločijo, da je treba takšne dejavnosti v bodoče spremeniti, jih prekiniti ali jih sploh ne izvajati. Do sprejetja odločitve organa, pristojnega za konkurenco, bi bilo treba dejavnosti, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev, šteti za zakonite. Združenja organizacij proizvajalcev, priznana v skladu s členom 156(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013, bi morala imeti možnost, da se za dejavnosti, ki jih izvajajo sama, sklicujejo na navedeno odstopanje v enakem obsegu in pod enakimi pogoji kot organizacije proizvajalcev.

(53)

Organizacije proizvajalcev so priznane v posameznih sektorjih, navedenih v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013. Ker pa lahko organizacije proizvajalcev delujejo v več kot enem sektorju in zato da se jih obveže k ustanovitvi več organizacij proizvajalcev za namene priznanja in s tem zmanjša upravno breme, bi moralo biti mogoče, da ena sama organizacija proizvajalcev pridobi več priznanj. Vendar bi morala v takšnih primerih zadevna organizacija proizvajalcev izpolnjevati pogoje za priznanje za vsakega od zadevnih sektorjev.

(54)

Ob upoštevanju vloge, ki jo lahko imajo medpanožne organizacije pri boljšem delovanju verige preskrbe s hrano, bi bilo treba seznam morebitnih ciljev, za katere si lahko takšne medpanožne organizacije prizadevajo, razširiti, da bi zajemal tudi ukrepe za preprečevanje in obvladovanje tveganj, povezanih z zdravjem živali, varstvom rastlin in okoljem.

(55)

Medpanožne organizacije so priznane v posameznih sektorjih, navedenih v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013. Ker pa lahko medpanožne organizacije delujejo v več kot enem sektorju in zato da se jih obveže k ustanovitvi več medpanožnih organizacij za namene priznanja in s tem zmanjša upravno breme, bi moralo biti mogoče, da ena sama medpanožna organizacija pridobi več priznanj. Vendar bi morala v takšnih primerih medpanožna organizacija izpolnjevati pogoje za priznanje za vsakega od zadevnih sektorjev.

(56)

Za lažje posredovanje tržnih signalov ter okrepitev povezav med cenami proizvajalcev in dodano vrednostjo v celotni dobavni verigi bi bilo treba kmetom, vključno z združenji kmetov, dovoliti, da se s svojim prvim kupcem dogovorijo o klavzulah o porazdelitvi vrednosti, vključno s tržnimi bonusi in izgubami. Ker imajo lahko medpanožne organizacije pomembno vlogo pri omogočanju dialoga med udeleženci v dobavni verigi ter spodbujanju najboljših praks in preglednosti trga, bi jim bilo treba dovoliti, da določijo standardne klavzule o porazdelitvi vrednosti. Vendar bi morala uporaba klavzul o porazdelitvi vrednosti s strani kmetov, združenj kmetov in njihovega prvega kupca ostati prostovoljna.

(57)

Izkušnje z uporabo člena 188 Uredbe (EU) št. 1308/2013 so pokazale, da je potreba po sprejetju izvedbenih aktov za upravljanje preprostih matematičnih procesov, povezanih z načinom dodeljevanja kvot, okorna in zahteva obsežne vire, ne da bi prinesla kakšne posebne prednosti. Komisija dejansko nima diskrecijskega manevrskega prostora na tem področju, saj je s tem povezana formula že določena v členu 7(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 (11). Za zmanjšanje s tem povezanega upravnega bremena in poenostavitev procesa bi bilo treba določiti, da Komisija objavi rezultate dodelitve tarifnih kvot na ustrezni spletni strani. Poleg tega bi bilo treba vključiti specifično določbo, po kateri bi morale države članice izdajati dovoljenja le po tem, ko bi Komisija objavila rezultate dodelitve.

(58)

Da bi zagotovili učinkovito uporabo člena 209 Uredbe (EU) št. 1308/2013 s strani organizacij kmetov ali proizvajalcev oziroma njihovih združenj, bi bilo treba uvesti možnost, da se pri Komisiji zaprosi za mnenje o združljivosti njihovih sporazumov, odločitev in usklajenih ravnanj s cilji iz člena 39 PDEU.

(59)

Za zagotovitev, da je določbe iz Uredbe (EU) št. 1308/2013, ki dovoljujejo kolektivne sporazume in odločitve za začasno stabilizacijo zadevnih sektorjev v obdobjih hudega neravnovesja na trgih, mogoče izvajati učinkovito in pravočasno, bi bilo treba možnosti za takšne skupne ukrepe razširiti na kmete in združenja kmetov. Poleg tega taki začasni ukrepi ne bi smeli biti več dovoljeni v skrajnem primeru, temveč bi lahko dopolnjevali ukrepanje Unije v okviru javne intervencije, zasebnega skladiščenja in izrednih ukrepov, predvidenih z Uredbo (EU) št. 1308/2013.

(60)

Ker je ustrezno še naprej zagotavljati pomoč sektorju mleka in mlečnih izdelkov pri prehodu po koncu sistema kvot ter spodbujati sektor k učinkovitejšemu odzivu na tržna in cenovna nihanja, določbe iz Uredbe (EU) št. 1308/2013, ki krepijo pogodbena razmerja v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, ne bi smele več imeti datuma prenehanja veljavnosti.

(61)	Kmetijski trgi bi morali biti pregledni, informacije o cenah pa dostopne in uporabne za vse udeležene.

(62)

Izkušnje z uporabo oddelka A dela II Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 1308/2013 so pokazale, da je pristop, v skladu s katerim je treba za odobritev omejenih povečanj mejnih vrednosti obogatitve vina, ki so po svojem značaju tehnična in nesporna, sprejeti izvedbene akte, zapleten in zahteva obsežne vire, ne da bi prinesel kakšne posebne prednosti. Za zmanjšanje s tem povezanega upravnega bremena in poenostavitev procesa bi bilo treba določiti, da morajo države članice, ki se odločijo uporabiti to odstopanje, o tem uradno obvestiti Komisijo.

(63)

Uredba (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (12) določa možnost razdelitve proračunskih obveznosti v letne obroke, vendar le v primeru odobritve večletnih programov za izkoreninjenje, obvladovanje in nadzor bolezni živali in zoonoz, programov preiskav navzočnosti škodljivih organizmov in programov za obvladovanje škodljivih organizmov v najbolj oddaljenih regijah Unije. Z namenom poenostavitve in za zmanjšanje upravnega bremena bi morala biti ta možnost razširjena na druge ukrepe, ki jih ureja navedena uredba.

(64)	Da bi se lahko spremembe, določene s to uredbo, uporabljale od 1. januarja 2018, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(65)	Uredbe (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013, (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 652/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) št. 1305/2013

Uredba (EU) št. 1305/2013 se spremeni:

(1)

v členu 2 se drugi pododstavek spremeni:

(a)

točka (n) se nadomesti z naslednjim:

„(n)	‚mladi kmet‘ pomeni osebo, ki v času predložitve vloge ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva; oseba lahko gospodarstvo vzpostavi sama ali skupaj z drugimi kmeti, ne glede na pravno obliko;“;

(b)

doda se naslednja točka:

„(s)	‚datum vzpostavitve‘ pomeni datum, na katerega vlagatelj začne ali zaključi dejanje(-a), povezano(-a) z vzpostavitvijo iz točke (n).“;

(2)

v členu 8(1) se točka (h)(ii) nadomesti z naslednjim:

„(ii)

preglednico, v kateri sta za vsak ukrep, za vsako vrsto operacije, za katero velja posebna stopnja prispevka EKSRP, za vrsto operacije iz člena 37(1) in člena 39a in za tehnično pomoč določena celoten načrtovani prispevek Unije in veljavna stopnja prispevka EKSRP. Če je ustrezno, se v tej preglednici ločeno prikaže stopnja prispevka EKSRP za manj razvite regije in za druge regije;“;

(3)

v členu 14 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Stroški, ki so upravičeni v okviru tega ukrepa, so stroški organizacije in izvajanja dejavnosti prenosa znanja ali informiranja. Infrastruktura, nameščena zaradi demonstracije, se sme uporabljati po zaključku operacije. Pri demonstracijskih projektih se lahko s podporo krijejo tudi ustrezni investicijski stroški. Stroški, upravičeni do podpore, so tudi stroški potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev ter stroški nadomeščanja kmetov. Vsi stroški, opredeljeni v tem odstavku, se plačajo upravičencu.“;

(4)

člen 15 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Do podpore v skladu s točkama (a) in (c) odstavka 1 je upravičen bodisi subjekt, ki zagotavlja svetovanje ali usposabljanje, bodisi organ upravljanja. Kadar je do te podpore upravičen organ upravljanja, je za izbiro subjekta, ki zagotavlja svetovanje ali usposabljanje, zadolžen organ, ki je funkcionalno neodvisen od organa upravljanja. Podpora na podlagi točke (b) odstavka 1 se odobri organu ali subjektu, ki je izbran za vzpostavitev službe za pomoč pri upravljanju kmetij, službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah ali službe za kmetijsko ali gozdarsko svetovanje.“;

(b)

v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„3. Organi ali subjekti, izbrani za zagotavljanje svetovanja, imajo ustrezne vire v obliki osebja, ki se redno usposablja in je kvalificirano, izkušnje s svetovanjem in zanesljivost na področjih, v zvezi s katerimi svetujejo. Subjekti, ki zagotavljajo svetovanje v okviru tega ukrepa, so izbrani na podlagi izbirnega postopka, ki je odprt za javne in zasebne subjekte. Ta izbirni postopek je objektiven in zagotavlja izločitev kandidatov, pri katerih obstaja navzkrižje interesov.“;

(c)	vstavi se naslednji odstavek: „3a. Za namene tega člena države članice v skladu s členom 65(1) izvajajo vse preglede na ravni subjekta, ki zagotavlja svetovanje ali usposabljanje.“;

(5)

člen 16 se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se uvodni del nadomesti z naslednjim: „1. Podpora v okviru tega ukrepa zajema novo sodelovanje kmetov in skupin kmetov oziroma sodelovanje kmetov ali skupin kmetov v predhodnih petih letih v:“;

(b)

odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2. Podpora v okviru tega ukrepa lahko vključuje tudi stroške dejavnosti informiranja in promocije, ki jih skupine proizvajalcev izvajajo v zvezi s proizvodi, ki v okviru sheme kakovosti prejemajo podporo v skladu z odstavkom 1 tega člena. Z odstopanjem od člena 70(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013 se te dejavnosti lahko izvajajo samo na notranjem trgu.

3. Podpora iz odstavka 1 se odobri za največ pet let v obliki letnega spodbujevalnega plačila, katerega višina se določi glede na višino stalnih stroškov, ki nastanejo zaradi sodelovanja v podprtih shemah.

V primeru prvega sodelovanja pred predložitvijo vloge za podporo v skladu z odstavkom 1 se to petletno obdobje zmanjša za toliko let, kolikor jih je preteklo od prvega sodelovanja v shemi kakovosti do predložitve vloge za podporo.

V tem odstavku ‚stalni stroški‘ pomenijo stroške, ki nastanejo zaradi vključitve v podprto shemo kakovosti, in letni prispevek za sodelovanje v tej shemi, po potrebi pa tudi izdatke za preglede, potrebne za preverjanje skladnosti s specifikacijami sheme.

V tem členu ‚kmet‘ pomeni aktivnega kmeta v smislu člena 9 Uredbe (EU) št. 1307/2013, kakor se uporablja v zadevni državi članici.“;

(6)

člen 17 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

zadevajo predelavo, trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov iz Priloge I k PDEU ali bombaža, razen ribiških proizvodov; rezultat proizvodnega procesa je lahko proizvod, ki ni zajet v navedeni prilogi; če se podpora zagotovi v obliki finančnih instrumentov, je vložek lahko tudi proizvod, ki ni zajet v navedeni prilogi, pod pogojem, da naložba prispeva k eni ali več prednostnim nalogam Unije za razvoj podeželja;“;

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Podpora se lahko odobri mladim kmetom, ki prvič vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo kot nosilci gospodarstva, za naložbe za izpolnjevanje standardov Unije, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo, tudi glede varstva pri delu. Takšna podpora se lahko zagotavlja največ 24 mesecev od datuma vzpostavitve, kot je določen v programu razvoja podeželja, ali do izvedbe dejanj, opredeljenih v poslovnem načrtu iz člena 19(4).“;

(7)

člen 19 se spremeni:

(a)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Vloga za podporo iz točke (a)(i) odstavka 1 se predloži najpozneje 24 mesecev po datumu vzpostavitve.

Pogoj za podporo iz točke (a) odstavka 1 je predložitev poslovnega načrta. Izvajanje poslovnega načrta se začne najpozneje v devetih mesecih od datuma odločitve o odobritvi pomoči. Obdobje trajanja poslovnega načrta je največ pet let.

Poslovni načrt določa, da mora mladi kmet izpolnjevati člen 9 Uredbe (EU) št. 1307/2013, kakor se uporablja v zadevni državi članici, v 18 mesecih od datuma odločitve o odobritvi pomoči.

Države članice dejanje(-a) iz točke (s) člena 2(1) opredelijo v programih razvoja podeželja.

Države članice določijo zgornji in spodnji prag na upravičenca ali kmetijsko gospodarstvo za omogočanje dostopa do podpore iz točk (a)(i) in (a)(iii) odstavka 1. Spodnji prag za podporo iz točke (a)(i) odstavka 1 je višji od zgornjega praga za podporo iz točke (a)(iii) odstavka 1. Podpora je omejena na kmetijska gospodarstva, ki ustrezajo opredelitvi pojma mikro- in malih podjetij.“;

(b)	vstavi se naslednji odstavek: „4a. Z odstopanjem od člena 37(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 se lahko podpora iz točke (a)(i) odstavka 1 tega člena zagotovi tudi v obliki finančnih instrumentov ali kot kombinacija nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov.“;

(c)	odstavek 5 se nadomesti z naslednjim: „5. Podpora iz točke (a) odstavka 1 se izplača v najmanj dveh obrokih. Obroki se lahko postopno znižujejo. Pogoj za izplačilo zadnjega obroka na podlagi točk (a)(i) in (a)(ii) odstavka 1 je pravilno izvajanje poslovnega načrta.“;

(8)	v členu 20 se doda naslednji odstavek: „4. Odstavka 2 in 3 se ne uporabljata, če se podpora zagotovi v obliki finančnih instrumentov.“;

(9)

člen 23 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Člen 23 Vzpostavitev, regeneracija ali obnova kmetijsko-gozdarskih sistemov“;

(b)	odstavek 1 se nadomesti z naslednjim: „1. Podpora iz točke (b) člena 21(1) se odobri zasebnim posestnikom zemljišč, občinam in njihovim združenjem, zajema pa stroške vzpostavitve, regeneracije in/ali obnove ter letno premijo na hektar za kritje stroškov vzdrževanja za največ pet let.“;

(10)

člen 28 se spremeni:

(a)

drugi pododstavek odstavka 6 se nadomesti z naslednjim:

„Države članice pri izračunu plačil iz prvega pododstavka odštejejo znesek, potreben za preprečitev dvojnega financiranja praks, navedenih v členu 43 Uredbe (EU) št. 1307/2013. Države članice lahko odbitek izračunajo kot stalni povprečni znesek, ki se uporabi za vse zadevne upravičence, ki izvajajo zadevno vrsto operacije.“;

(b)

odstavek 9 se nadomesti z naslednjim:

„9. Podpora se lahko zagotovi za ohranjanje, trajnostno rabo in razvoj genskih virov v kmetijstvu, vključno z neavtohtonimi viri, za operacije, ki jih ne zajemajo določbe iz odstavkov 1 do 8. Takšne obveznosti lahko izpolnijo upravičenci, ki niso tisti, navedeni v odstavku 2.“;

(11)

člen 29 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Podpora v okviru tega ukrepa se na hektar kmetijske površine odobri kmetom ali skupinam kmetov, ki se prostovoljno obvežejo, da se bodo preusmerili v prakse in metode ekološkega kmetovanja, opredeljene v Uredbi (ES) št. 834/2007, ali te prakse in metode še naprej izvajali, in ki so aktivni kmetje v smislu člena 9 Uredbe (EU) št. 1307/2013, kakor se uporablja v zadevni državi članici.“;

(b)

drugi pododstavek odstavka 4 se nadomesti z naslednjim:

(12)

v členu 30(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice pri izračunu plačil, povezanih s podporo iz prvega pododstavka, odštejejo znesek, potreben za preprečitev dvojnega financiranja praks, navedenih v členu 43 Uredbe (EU) št. 1307/2013. Države članice lahko odbitek izračunajo kot stalni povprečni znesek, ki se uporabi za vse zadevne upravičence, ki izvajajo zadevne podukrepe.“;

(13)

člen 31 se spremeni:

(a)	odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Plačila se odobrijo kmetom, ki se obvežejo, da bodo svojo kmetijsko dejavnost opravljali na območjih, določenih v skladu s členom 32, in ki so aktivni kmetje v smislu člena 9 Uredbe (EU) št. 1307/2013, kakor se uporablja v zadevni državi članici.“;

(b)

v odstavku 5 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„5. Države članice lahko upravičencem na območjih, ki so bila v programskem obdobju 2007–2013 upravičena do plačil na podlagi člena 36(a)(ii) Uredbe (ES) št. 1698/2005, v obdobju od leta 2014 do leta 2020 poleg plačil iz odstavka 2 odobrijo tudi plačila v okviru tega ukrepa. Pri upravičencih na območjih, ki zaradi nove razmejitve iz člena 32(3) niso več upravičena, se navedena plačila v obdobju največ štirih let postopno znižujejo. To obdobje se začne na dan, ko je končana razmejitev iz člena 32(3), najpozneje pa leta 2019. Ta plačila na začetku znašajo največ 80 % povprečnega plačila, določenega v programu za programsko obdobje 2007–2013 v skladu s členom 36(a)(ii) Uredbe (ES) št. 1698/2005, ter se končajo najpozneje v letu 2020, ko znašajo največ 20 %. Kadar raven plačila zaradi postopnega zniževanja doseže 25 EUR, lahko država članica izplačevanje plačil na tej ravni nadaljuje do zaključka obdobja postopnega opuščanja plačil.“;

(14)

v členu 33 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Plačila za dobrobit živali v okviru tega ukrepa se odobrijo kmetom, ki se prostovoljno obvežejo, da bodo izvajali operacije, ki zajemajo eno ali več obveznosti na področju dobrobiti živali, in ki so aktivni kmetje v smislu člena 9 Uredbe (EU) št. 1307/2013, kakor se uporablja v zadevni državi članici.“;

(15)

člen 36 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)	instrument za stabilizacijo dohodka v obliki finančnih prispevkov za vzajemne sklade za nadomestila kmetom v vseh sektorjih zaradi izrednega zmanjšanja dohodka.“;

(ii)

doda se naslednja točka:

„(d)	sektorski instrument za stabilizacijo dohodka v obliki finančnih prispevkov za vzajemne sklade za nadomestila kmetom v določenem sektorju zaradi izrednega zmanjšanja dohodka.“;

(b)	odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. V tem členu ‚kmet‘ pomeni aktivnega kmeta v smislu člena 9 Uredbe (EU) št. 1307/2013, kakor se uporablja v zadevni državi članici.“;

(c)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. V točkah (b), (c) in (d) odstavka 1 ‚vzajemni sklad‘ pomeni shemo, ki jo akreditira država članica v skladu z nacionalnim pravom ter v okviru katere se vključeni kmetje zavarujejo in prejmejo nadomestila za ekonomske izgube, nastale zaradi slabih vremenskih razmer, izbruha bolezni živali ali rastlin, napada škodljivcev ali okoljske nesreče ali zaradi izrednega zmanjšanja dohodka.“;

(d)	v odstavku 5 se črta drugi pododstavek;

(16)

v členu 37(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1. Podpora iz točke (a) člena 36(1) se odobri le za tiste zavarovalne pogodbe, ki krijejo izgubo, nastalo zaradi slabih vremenskih razmer, bolezni živali ali rastlin, napada škodljivcev ali okoljske nesreče ali ukrepa, sprejetega v skladu z Direktivo 2000/29/ES za odpravo ali zajezitev širjenja bolezni rastlin ali škodljivcev, zaradi česar je uničenega več kot 20 % povprečnega letnega pridelka kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost. Za izračun letnega pridelka kmeta se lahko uporabijo indeksi. Uporabljena metoda izračuna omogoča določitev dejanske izgube posameznega kmeta v danem letu.“;

(17)

člen 38 se spremeni:

(a)

odstavek 3 se spremeni:

(i)

prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„3. Finančni prispevki iz točke (b) člena 36(1) se lahko nanašajo le na:

(a)	upravne stroške ustanovitve vzajemnega sklada, porazdeljene na največ tri leta na podlagi postopnega zniževanja;

(b)	zneske, ki jih vzajemni sklad izplača kot finančno nadomestilo kmetom. Poleg tega se lahko finančni prispevki nanašajo na obresti za komercialna posojila, ki jih vzajemni sklad najame za izplačilo finančnega nadomestila kmetom v primeru krize;

(c)	dopolnjevanje letnih plačil v sklad;

(d)	začetni kapital vzajemnega sklada.“

(ii)	tretji pododstavek se črta;

(b)	v odstavku 5 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „5. Podpora ne presega najvišje stopnje podpore iz Priloge II. Pri podpori iz točke (b) odstavka 3 se upošteva vsakršna podpora, ki je zagotovljena že na podlagi točk (c) in (d) odstavka 3.“;

(18)

člen 39 se spremeni:

(a)	naslov se nadomesti z naslednjim: „Člen 39 Instrument za stabilizacijo dohodka za kmete v vseh sektorjih“;

(b)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Podpora iz točke (c) člena 36(1) se odobri le, kadar zmanjšanje dohodka presega 30 % povprečnega letnega dohodka posameznega kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost. Dohodek za namene točke (c) člena 36(1) pomeni vsoto prihodkov, ki jih kmet prejme na trgu, vključno s katero koli obliko javne podpore, pri čemer se odštejejo vhodni stroški. S plačili vzajemnega sklada kmetom se krije manj kot 70 % izgube dohodka proizvajalca v letu, ko slednji postane upravičen do prejemanja te pomoči. Za izračun letne izgube dohodka kmeta se lahko uporabijo indeksi.“;

(c)

odstavka 4 in 5 se nadomestita z naslednjim:

„4. Finančni prispevki iz točke (c) člena 36(1) se lahko nanašajo le na:

(a)	upravne stroške ustanovitve vzajemnega sklada, porazdeljene na največ tri leta na podlagi postopnega zniževanja;

(b)	zneske, ki jih vzajemni sklad izplača kot finančno nadomestilo kmetom. Poleg tega se lahko finančni prispevki nanašajo na obresti za komercialna posojila, ki jih vzajemni sklad najame za izplačilo finančnega nadomestila kmetom v primeru krize.

(c)	dopolnjevanje letnih plačil v sklad;

(d)	začetni kapital vzajemnega sklada.

5. Podpora ne presega najvišje stopnje iz Priloge II. Pri podpori iz točke (b) odstavka 4 se upošteva vsakršna podpora, ki je zagotovljena že na podlagi točk (c) in (d) odstavka 4.“;

(19)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 39a

Instrument za stabilizacijo dohodka za kmete v določenem sektorju

1. Podpora iz točke (d) člena 36(1) se odobri le, kadar je to ustrezno utemeljeno in kadar zmanjšanje dohodka presega prag vsaj 20 % povprečnega letnega dohodka posameznega kmeta v predhodnem triletnem obdobju ali triletnega povprečja v predhodnem petletnem obdobju, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost. Za izračun letne izgube dohodka kmeta se lahko uporabijo indeksi. Dohodek v točki (d) člena 36(1) pomeni vsoto prihodkov, ki jih kmet prejme na trgu, vključno s katero koli obliko javne podpore, pri čemer se odštejejo vhodni stroški. S plačili vzajemnega sklada kmetom se krije manj kot 70 % izgube dohodka proizvajalca v letu, ko slednji postane upravičen do prejemanja te pomoči.

2. Člen 39(2) do (5) se uporablja za podporo iz točke (d) člena 36(1).“;

(20)

člen 45 se spremeni:

(a)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Kadar se podpora zagotavlja prek finančnega instrumenta, vzpostavljenega v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1303/2013, se obratna sredstva lahko štejejo za upravičene izdatke. Taki upravičeni izdatki ne presegajo 200 000 EUR ali 30 % skupnega zneska upravičenih izdatkov za naložbo, kar je več.“;

(b)	doda se naslednji odstavek: „7. Odstavki 1, 2 in 3 se ne uporabljajo, kadar se podpora zagotovi v obliki finančnih instrumentov.“;

(21)

člen 49 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko organ upravljanja v izjemnih in utemeljenih primerih, v katerih zaradi narave zadevnih operacij ni mogoče oblikovati meril za izbor, določi drugačno metodo izbire, ki se opiše v programu razvoja podeželja, po posvetovanju z odborom za spremljanje.“;

(b)

odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2. Organ države članice, ki je pristojen za izbor operacij, zagotovi, da se operacije, razen tistih iz točke (b) člena 18(1), točke (d) člena 24(1) ter členov 28 do 31, 33, 34 in 36 do 39a, izberejo v skladu z merili za izbor iz odstavka 1 ter skladno s preglednim in dobro dokumentiranim postopkom.

3. Upravičenci so lahko izbrani na podlagi razpisov za zbiranje predlogov, pri čemer se uporabijo merila ekonomske, socialne in okoljske učinkovitosti.“;

(c)	doda se naslednji odstavek: „4. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, kadar se podpora zagotovi v obliki finančnih instrumentov.“;

(22)

v členu 59 se odstavek 4 spremeni:

(a)

točka (f) se nadomesti z naslednjim:

„(f)	100 % za znesek 100 milijonov EUR v cenah iz leta 2011, dodeljen Irski, za znesek 500 milijonov EUR v cenah iz leta 2011, dodeljen Portugalski, in za znesek 7 milijonov EUR v cenah iz leta 2011, dodeljen Cipru;“;

(b)

doda se naslednja točka:

„(h)	stopnja prispevka iz člena 39a(13) Uredbe (EU) št. 1303/2013 za finančni instrument iz točke (c) člena 38(1) navedene uredbe.“;

(23)

člen 60 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Z odstopanjem od člena 65(9) Uredbe (EU) št. 1303/2013 je v programih razvoja podeželja v primeru nujnih ukrepov zaradi naravnih nesreč, katastrofičnih dogodkov ali slabih vremenskih razmer ali pa znatne in nenadne spremembe socialno-ekonomskih razmer v državi članici ali regiji lahko določeno, da se upravičenost izdatkov v zvezi s spremembami programov lahko začne z dnem, ko se je zgodil zadevni dogodek.“;

(b)

v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Razen splošnih stroškov, opredeljenih v točki (c) člena 45(2), se v zvezi z naložbenimi operacijami v okviru ukrepov s področja uporabe člena 42 PDEU za upravičene štejejo le izdatki, ki so nastali po predložitvi vloge pristojnemu organu. Vendar lahko države članice v svojem programu določijo, da so upravičeni tudi izdatki, ki se nanašajo na nujne ukrepe zaradi naravnih nesreč, katastrofičnih dogodkov ali slabih vremenskih razmer ali pa znatne in nenadne spremembe socialno-ekonomskih razmer v državi članici ali regiji in ki jih je upravičenec imel, potem ko se je zgodil dogodek.“;

(c)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Plačila upravičencev se dokažejo z računi in potrdili o plačilu. Kadar to ni mogoče, se plačila dokažejo z dokumenti enake dokazne vrednosti, razen če gre za oblike podpore iz člena 67(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013, ki niso podpora iz točke (a) navedenega člena.“;

(24)

v členu 62 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Kadar je pomoč odobrena na podlagi standardnih stroškov ali dodatnih stroškov in izpada dohodka v skladu s točkama (a) in (b) člena 21(1), kar zadeva izpad dohodka in stroške vzdrževanja, ter s členi 28 do 31, 33 in 34, države članice zagotovijo, da so zadevni izračuni ustrezni in natančni ter pripravljeni vnaprej na podlagi poštene, pravične in preverljive metode izračuna. Zato organ, ki je funkcionalno neodvisen od organov, pristojnih za izvajanje programa, ter ima ustrezno strokovno znanje in izkušnje, opravi izračune ali potrdi njihovo ustreznost in natančnost. V program razvoja podeželja se vključi izjava, v kateri se potrdita ustreznost in natančnost izračunov.“;

(25)	v členu 66(1) se črta točka (b);

(26)

v členu 74 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)	pred objavo zadevnega razpisa za zbiranje predlogov in po tem, ko se z njim opravi posvetovanje, izda mnenje v zvezi z merili za izbor financiranih operacij, pri čemer se ta merila pregledajo glede na potrebe programiranja;“;

(27)	Priloga II se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

Člen 2

Spremembe Uredbe (EU) št. 1306/2013

Uredba (EU) št. 1306/2013 se spremeni:

(1)

člen 26 se spremeni:

(a)	odstavek 2 se črta;

(b)

odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3. Komisija izvedbene akte, s katerimi določi prilagoditveno stopnjo, sprejme do 30. junija v koledarskem letu, za katerega se ta stopnja uporablja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 116(2).

4. Komisija lahko do 1. decembra v koledarskem letu, za katerega se uporablja prilagoditvena stopnja, na podlagi novih informacij sprejme izvedbene akte, s katerimi prilagodi prilagoditveno stopnjo, določeno v skladu z odstavkom 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 116(2).“;

(2)

v členu 38 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. V primeru sodnega postopka ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom se obdobje za samodejno prenehanje prevzete obveznosti iz odstavka 1 ali 2 za zneske za zadevne dejavnosti prekine, in sicer za čas trajanja tega postopka ali upravne pritožbe, če Komisija od države članice prejme utemeljeno uradno obvestilo do 31. januarja leta N+4.“;

(3)

v členu 43(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)	zneski, ki morajo biti na podlagi členov 40, 52 in 54 ter v zvezi z odhodki iz EKJS na podlagi člena 41(2) in člena 51 vplačani v proračun Unije, vključno s pripadajočimi obrestmi;“;

(4)

v členu 54(3) se točka (a)(ii) nadomesti z naslednjim:

„(ii)

znesek, ki ga je treba izterjati od upravičenca v okviru posameznega plačila za shemo pomoči ali podporni ukrep, brez obresti znaša med 100 EUR in 250 EUR in zadevna država članica na podlagi nacionalnega prava za neizterjavo javnih dolgov uporablja prag, ki je enak znesku, ki ga je treba izterjati, ali višji od njega;“;

(5)

v členu 63(1) se doda naslednji pododstavek:

„Kadar niso izpolnjena nacionalna pravila ali pravila Unije o javnem naročanju, se del pomoči, ki se ne izplača ali ki se ukine, določi na podlagi resnosti neizpolnjevanja in v skladu z načelom sorazmernosti. Na zakonitost in pravilnost transakcije to vpliva samo do višine dela pomoči, ki se ne izplača ali ki se ukine.“;

(6)

v členu 72 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1 tega člena se lahko države članice odločijo, da:

(a)

kmetijskih parcel do površine 0,1 ha, za katere ni vložena vloga za plačilo, ni treba prijaviti, če vsota takšnih parcel ne presega enega hektarja, in/ali se lahko odločijo, da kmetu, ki ne zaprosi za neposredno plačilo na površino, v primeru, da skupna površina ne presega enega hektarja, ni treba prijaviti kmetijskih parcel. V vseh primerih kmet v svoji vlogi navede, da razpolaga s kmetijskimi parcelami, in na zahtevo pristojnih organov označi njihovo lokacijo;

(b)	kmetom, ki sodelujejo v shemi za male kmete iz naslova V Uredbe (EU) št. 1307/2013, kmetijskih parcel, za katere ni vložena vloga za plačilo, ni treba prijaviti, razen če se prijava ne zahteva za namene druge pomoči ali podpore.“;

(7)

tretji in četrti pododstavek člena 75(1) se nadomestita z naslednjim:

„Ne glede na prvi in drugi pododstavek tega odstavka lahko države članice:

(a)	pred 1. decembrom in ne prej kot 16. oktobra izplačajo predplačila v višini do 50 % za neposredna plačila;

(b)	pred 1. decembrom izplačajo predplačila v višini do 75 % za podporo, odobreno v okviru razvoja podeželja iz člena 67(2).

V zvezi s podporo, odobreno v okviru razvoja podeželja iz člena 67(2), se prvi in drugi pododstavek tega odstavka uporabljata v zvezi z vlogami za pomoč ali zahtevki za plačila, predloženimi od leta vložitve zahtevkov 2019.“;

Člen 3

Spremembe Uredbe (EU) št. 1307/2013

Uredba (EU) št. 1307/2013 se spremeni:

(1)

člen 4 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

točka (h) se nadomesti z naslednjim:

„(h)

‚trajno travinje in trajni pašniki‘ (v nadaljnjem besedilu s skupnim izrazom: trajno travinje) pomeni zemljišče, ki se uporablja za gojenje trav ali drugih zelenih krmnih rastlin na naraven način (samozasejane) ali s setvijo (posejane) in ki najmanj pet let ni bilo vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva in, kadar se tako odločijo države članice, najmanj pet let ni bilo preorano; na njem so lahko prisotne tudi druge vrste, na primer grmičevje in/ali drevesa, ki se lahko uporabljajo za pašo, in, kadar se tako odločijo države članice, druge vrste, na primer grmičevje in/ali drevesa, ki so namenjene živalski krmi, pod pogojem, da trave in druge zelene krmne rastline še naprej prevladujejo. Države članice se lahko tudi odločijo, da kot trajno travinje štejejo:

(i)	zemljišča, ki se lahko uporabljajo za pašo in so del uveljavljenih lokalnih praks, kadar trave in druge zelene krmne rastline tradicionalno ne prevladujejo na površinah za pašo; in/ali

(ii)	zemljišča, ki se lahko uporabljajo za pašo, kadar trave in druge zelene krmne rastline ne prevladujejo na površinah za pašo ali jih tam sploh ni;“;

(ii)

doda se naslednji pododstavek:

„Ne glede na točki (f) in (h) prvega pododstavka lahko države članice parcele zemljišč v prahi štejejo za orno zemljišče tudi po 1. januarju 2018, če so jih tako obravnavale že pred tem datumom. Od 1. januarja 2018 naprej parcele zemljišč v prahi, ki štejejo za orno zemljišče v skladu s tem pododstavkom leta 2018, postanejo trajno travinje v letu 2023 ali pozneje, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v točki (h).“;

(b)

v odstavku 2 se dodajo naslednji pododstavki:

„Države članice se lahko odločijo, da:

(a)

se zemljišča, ki niso bila preorana najmanj pet let, štejejo za trajno travinje iz točke (h) prvega pododstavka odstavka 1, če se uporabljajo za gojenje trav ali drugih zelenih krmnih rastlin na naraven način (samozasejane) ali s setvijo (posejane) in če najmanj pet let niso bila vključena v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva;

(b)	so na trajnem travinju lahko prisotne tudi druge vrste, na primer grmičevje in/ali drevesa, ki so namenjene živalski krmi, in sicer tam, kjer prevladujejo trave in druge zelene krmne rastline, in/ali

(c)	se zemljišča, ki se lahko uporabljajo za pašo, kadar trave in druge zelene krmne rastline ne prevladujejo na površinah za pašo ali jih tam sploh ni, štejejo za trajno travinje iz točke (h) prvega pododstavka odstavka 1.

Države članice lahko na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril sklenejo, da bo njihova odločitev v skladu s točkama (b) in/ali (c) tretjega pododstavka tega odstavka veljala za njihovo celotno ozemlje ali za del njihovega ozemlja.

Države članice Komisijo do 31. marca 2018 obvestijo o vseh odločitvah, sprejetih na podlagi tretjega in četrtega pododstavka tega odstavka.“;

(2)	v členu 6(2) se doda naslednji pododstavek: „Kadar država članica uporabi možnost iz drugega pododstavka člena 36(4), se nacionalna zgornja meja iz Priloge II, določena za ustrezno leto za to državo članico, lahko prekorači, in sicer za znesek, izračunan v skladu z navedenim pododstavkom.“;

(3)

člen 9 se spremeni:

(a)	vstavi se naslednji odstavek: „3a. Poleg odstavkov 1, 2 in 3 se lahko države članice odločijo, da ne bodo odobrile neposrednih plačil kmetom, ki za svoje kmetijske dejavnosti niso vpisani v nacionalni davčni register ali register socialne varnosti.“;

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Odstavki 2, 3 in 3a se ne uporabljajo za kmete, ki so prejeli samo neposredna plačila, ki niso presegla določenega zneska za preteklo leto. Ta znesek določijo države članice na podlagi objektivnih meril, kot so njihove nacionalne ali regionalne značilnosti, in ni višji od 5 000 EUR.“;

(c)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Države članice do 1. avgusta 2014 Komisijo obvestijo o vseh odločitvah iz odstavka 2, 3 ali 4, do 31. marca 2018 pa o vseh odločitvah iz odstavka 3a. V primeru sprememb teh odločitev države članice Komisijo obvestijo v dveh tednih od datuma sprejetja odločitve o spremembi.“;

(d)

dodata se naslednja odstavka:

„7. Države članice se lahko od leta 2018 ali od katerega koli naslednjega leta odločijo, da se smejo osebe ali skupine oseb, ki spadajo v področje uporabe prvega in drugega pododstavka odstavka 2, za dokazovanje, da so aktivni kmetje, sklicevati samo na eno ali dve od treh meril iz tretjega pododstavka odstavka 2. Če se takšna odločitev uporablja od leta 2018, države članice o njej Komisijo uradno obvestijo do 31. marca 2018, če pa se uporablja od katerega koli naslednjega leta, to storijo do 1. avgusta v letu pred njeno uporabo.

8. Države članice se lahko odločijo, da od leta 2018 ali od katerega koli naslednjega leta ne bodo več uporabljale odstavka 2. Če se takšna odločitev uporablja od leta 2018, Komisijo o njej uradno obvestijo do 31. marca 2018, če pa se uporablja od katerega koli naslednjega leta, to storijo do 1. avgusta v letu pred njeno uporabo.“;

(4)

v členu 11 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6. Države članice lahko svoje odločitve o zmanjšanju plačil v skladu s tem členom vsako leto pregledajo, pod pogojem, da se zaradi tega ne zmanjšajo zneski, ki so na voljo za razvoj podeželja.

Države članice o odločitvah, sprejetih v skladu s tem členom, in o vsakem ocenjenem rezultatu zmanjšanj v obdobju do leta 2019 Komisijo uradno obvestijo do 1. avgusta v letu pred uporabo takšnih odločitev, pri čemer je zadnji možni dan za takšno uradno obvestilo 1. avgust 2018.“;

(5)

členu 14 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„Države članice se lahko odločijo za pregled odločitev iz tega odstavka z učinkom od koledarskega leta 2019, Komisijo pa o vsaki odločitvi, ki temelji na takšnem pregledu, uradno obvestijo do 1. avgusta 2018. Nobena odločitev, ki temelji na takšnem pregledu, ne povzroči zmanjšanja odstotka, sporočenega Komisiji v skladu s prvim, drugim, tretjim in četrtim pododstavkom.“;

(b)

v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

„Države članice se lahko odločijo za pregled odločitev iz tega odstavka z učinkom od koledarskega leta 2019, Komisijo pa o vsaki odločitvi, ki temelji na takšnem pregledu, uradno obvestijo do 1. avgusta 2018. Nobena odločitev, ki temelji na takšnem pregledu, ne povzroči povečanja odstotka, sporočenega Komisiji v skladu s prvim, drugim, tretjim in četrtim pododstavkom.“;

(6)

v členu 31(1) se točka (g) nadomesti z naslednjim:

„(g)

linearnega zmanjšanja vrednosti plačilnih pravic na podlagi sheme osnovnega plačila na nacionalni ali regionalni ravni za primere iz člena 30(6) te uredbe, kadar države članice menijo, da je to potrebno. Poleg tega lahko države članice, ki linearno zmanjšanje že uporabljajo, v istem letu linearno zmanjšajo vrednost plačilnih pravic na podlagi sheme osnovnega plačila na nacionalni ali regionalni ravni za kritje primerov iz točk (a) in (b) prvega pododstavka člena 30(7) te uredbe;“;

(7)

v odstavku 4 člena 36 se dodata naslednja pododstavka:

„Za vsako državo članico se znesek, izračunan v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, lahko poveča za največ 3 % ustrezne letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II, potem ko se odšteje znesek, ki izhaja iz uporabe člena 47(1) za ustrezno leto. Kadar država članica uporabi to povečanje, Komisija takšno povečanje upošteva pri določitvi letne nacionalne zgornje meje za shemo enotnega plačila na površino v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka. V ta namen države članice do 31. januarja 2018 Komisijo uradno obvestijo o letnih odstotkih, za katere se bo vsako koledarsko leto od leta 2018 povečal znesek, izračunan v skladu z odstavkom 1 tega člena.

Države članice lahko svojo odločitev iz drugega pododstavka tega odstavka vsako leto pregledajo in Komisijo o vsaki odločitvi, ki temelji na takšnem pregledu, obvestijo do 1. avgusta leta pred njeno uporabo.“;

(8)

člen 44 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Brez poseganja v število kmetijskih rastlin, zahtevano na podlagi odstavka 1, se najvišje zgornje meje, določene v istem odstavku, ne uporabljajo za kmetijska gospodarstva, kadar je več kot 75 % ornega zemljišča poraščenega s travami ali drugimi zelenimi krmnimi rastlinami ali pa je v prahi oziroma se uporablja za pridelavo kmetijskih rastlin, ki so velik del leta ali velik del cikla pridelave pod vodo. V teh primerih glavna kmetijska rastlina na preostali orni površini ne prerašča več kot 75 % preostalega ornega zemljišča, razen kadar je to preostalo zemljišče preraščeno s travami ali drugimi zelenimi krmnimi rastlinami ali pa je zemljišče v prahi.“;

(b)

v odstavku 3 se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:

„(a)	pri katerih se več kot 75 % ornega zemljišča uporablja za proizvodnjo trav ali drugih zelenih krmnih rastlin, se uporablja za pridelavo stročnic, je v prahi ali pa gre za kombinacijo navedenih uporab;

(b)	kadar je več kot 75 % upravičene kmetijske površine trajno travinje, se uporablja za proizvodnjo trav ali drugih zelenih krmnih rastlin ali za pridelavo kmetijskih rastlin, ki so velik del leta ali velik del cikla pridelave pod vodo, ali pa gre za kombinacijo navedenih uporab;“;

(c)	v odstavku 4 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Zimska kmetijska rastlina in spomladanska kmetijska rastlina štejeta za različni kmetijski rastlini, čeprav pripadata istemu rodu. Triticum spelta šteje za različna kmetijska rastlina od kmetijskih rastlin, ki pripadajo istemu rodu.“;

(9)

člen 46 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1. Kadar površina ornega zemljišča kmetijskega gospodarstva presega 15 hektarov, kmetje zagotovijo, da so od 1. januarja 2015 površine, ki ustrezajo vsaj 5 % ornih zemljišč kmetijskega gospodarstva, ki jih je kmet prijavil v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 72(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 in ki jih države članice v skladu z odstavkom 2 tega člena štejejo za površine z ekološkim pomenom, vključujoč površine, navedene v točkah (c), (d), (g), (h), (k) in (l) navedenega odstavka, površine z ekološkim pomenom.“;

(b)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

v prvem pododstavku se dodajo naslednje točke:

„(k)	površine z prstastim trstikovcem (Miscanthus);

(l)	površine z obraslo sklediščnico (Silphium perfoliatum);

(m)	zemljišča v prahi za medonosne rastline (vrste, ki imajo veliko cvetnega prahu in nektarja).“;

(ii)

drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Razen območij kmetijskega gospodarstva iz točk (g), (h), (k) in (l) prvega pododstavka tega odstavka so površine z ekološkim pomenom na ornem zemljišču kmetijskega gospodarstva. Pri površinah iz točk (c) in (d) prvega pododstavka tega odstavka lahko površine z ekološkim pomenom tudi mejijo na orno zemljišče kmetijskega gospodarstva, ki ga je kmet prijavil v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 72(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013.“;

(c)

v odstavku 4 se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:

„(a)	kadar se več kot 75 % ornega zemljišča uporablja za proizvodnjo trav ali drugih zelenih krmnih rastlin, je v prahi, se uporablja za pridelavo stročnic ali pa gre za kombinacijo navedenih uporab;

(b)	kadar je več kot 75 % upravičene kmetijske površine trajno travinje, se uporablja za proizvodnjo trav ali drugih zelenih krmnih rastlin ali za pridelavo kmetijskih rastlin, ki so pod vodo bodisi velik del leta bodisi velik del cikla pridelave, ali pa gre za kombinacijo navedenih uporab.“;

(10)

člen 50 se spremeni:

(a)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Plačilo za mlade kmete se posameznemu kmetu odobri za pet let od prve predložitve vloge za plačilo za mlade kmete, če se ta predložitev zgodi v roku petih let po vzpostavitvi iz točke (a) odstavka 2. To obdobje petih let velja tudi za kmete, ki so plačilo za mlade kmete prejeli v zvezi z zahtevki pred letom vložitve zahtevkov 2018.

Z odstopanjem od drugega stavka prvega pododstavka se države članice lahko odločijo, da se za mlade kmete, ki so kmetijsko gospodarstvo v skladu s točko (a) odstavka 2 vzpostavili v obdobju 2010–2013, obdobje petih let zmanjša za število let, ki so pretekla od vzpostavitve iz točke (a) odstavka 2 do prve predložitve vloge za plačilo za mlade kmete.“;

(b)

v odstavku 6 se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:

„(a)	med 25 % in 50 % povprečne vrednosti lastniških ali zakupljenih plačilnih pravic, ki jih ima kmet, ali

(b)

med 25 % in 50 % zneska, izračunanega tako, da se fiksni odstotek nacionalne zgornje meje za koledarsko leto 2019, kot je določena v Prilogi II, deli s številom vseh upravičenih hektarov, prijavljenih v letu 2015 v skladu s členom 33(1). Navedeni fiksni odstotek je enak deležu nacionalne zgornje meje, ki je v skladu s členom 22(1) preostala za shemo osnovnega plačila za leto 2015.“;

(c)

odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Države članice, ki uporabljajo člen 36, vsako leto izračunajo znesek plačila za mlade kmete tako, da znesek, ki ustreza vrednosti med 25 % in 50 % enotnega plačila na površino, izračunanega v skladu s členom 36, pomnožijo s številom upravičenih hektarov, ki jih je kmet prijavil v skladu s členom 36(2).“;

(d)

v odstavku 8 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„8. Z odstopanjem od odstavkov 6 in 7 tega člena lahko države članice vsako leto znesek plačila za mlade kmete izračunajo tako, da znesek, ki ustreza vrednosti med 25 % in 50 % nacionalnega povprečnega plačila na hektar, pomnožijo s številom pravic, ki jih je kmet aktiviral v skladu s členom 32(1), ali s številom upravičenih hektarov, ki jih je kmet prijavil v skladu s členom 36(2).“;

(e)

v odstavku 10 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„10. Države članice lahko, namesto da bi uporabile odstavke 6 do 9, dodelijo letni pavšalni znesek na kmeta, ki se izračuna tako, da se fiksno število hektarov pomnoži z zneskom, ki ustreza vrednosti med 25 % in 50 % nacionalnega povprečnega plačila na hektar, kot je določeno v skladu z odstavkom 8.“;

(11)

člen 52 se spremeni:

(a)	odstavek 5 se črta;

(b)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Vezana podpora je shema, ki omejuje proizvodnjo v obliki letnega plačila, ki temelji na fiksnih površinah in donosih ali na fiksnem številu živali in spoštuje finančne zgornje meje, ki jih določijo države članice za vsak ukrep in o njih uradno obvestijo Komisijo.“;

(c)

doda se naslednji odstavek:

„10. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70, ki to uredbo dopolnijo v zvezi z ukrepi za preprečitev, da bi upravičenci do prostovoljne vezane podpore utrpeli škodo zaradi strukturnih tržnih neravnovesij v sektorju. Ti delegirani akti lahko državam članicam omogočijo, da odločijo, da se taka podpora lahko izplačuje še do leta 2020 na podlagi proizvodnih enot, za katere je bila prostovoljna vezana podpora dodeljena v preteklem referenčnem obdobju.“;

(12)

v členu 53 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6. Države članice lahko do 1. avgusta katerega koli leta spremenijo svojo odločitev na podlagi tega poglavja ter se z učinkom od naslednjega leta odločijo:

(a)	da bodo ohranile, povečale ali zmanjšale odstotek, določen v skladu z odstavki 1, 2 in 3, vendar po potrebi v okviru tam določenih omejitev, ali da bodo ohranile ali zmanjšale odstotek, določen v skladu z odstavkom 4;

(b)	da bodo spremenile pogoje za odobritev podpore;

(c)	da podpore iz tega poglavja ne bodo več odobrile.

Države članice Komisijo uradno obvestijo o vsaki odločitvi do datuma iz prvega pododstavka.“;

(13)

člen 70 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2, člena 4(3), člena 6(3), člena 7(3), člena 8(3), člena 9(5), člena 20(6), člena 35, člena 36(6), člena 39(3), člena 43(12), člena 44(5), člena 45(5) in (6), člena 46(9), člena 50(11), člena 52(9) in (10), člena 57(3), člena 58(5), člena 59(3), člena 64(5), člena 67(1) in (2) ter člena 73 se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od 1. januarja 2014. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Prenos pooblastila iz člena 2, člena 4(3), člena 6(3), člena 7(3), člena 8(3), člena 9(5), člena 20(6), člena 35, člena 36(6), člena 39(3), člena 43(12), člena 44(5), člena 45(5) in (6), člena 46(9), člena 50(11), člena 52(9) in (10), člena 57(3), člena 58(5), člena 59(3), člena 64(5), člena 67(1) in (2) ter člena 73 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.“;

(c)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 2, člena 4(3), člena 6(3), člena 7(3), člena 8(3), člena 9(5), člena 20(6), člena 35, člena 36(6), člena 39(3), člena 43(12), člena 44(5), člena 45(5) in (6), člena 46(9), člena 50(11), člena 52(9) in (10), člena 57(3), člena 58(5), člena 59(3), člena 64(5), člena 67(1) in (2) ter člena 73, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

(14)	Priloga X se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi:

Člen 4

Spremembe Uredbe (EU) št. 1308/2013

Uredba (EU) št. 1308/2013 se spremeni:

(1)

člen 33 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se točka (f) nadomesti z naslednjim:

„(f)	preprečevanje in obvladovanje kriz, vključno z zagotavljanjem mentoriranja drugih organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev ali posameznih proizvajalcev;“;

(b)

prvi pododstavek odstavka 3 se spremeni:

(i)

točki (c) in (d) se nadomestita z naslednjim:

„(c)	promocijo in obveščanje, vključno z ukrepi in dejavnostmi za diverzifikacijo in konsolidacijo na trgih za sadje in zelenjavo, zaradi preprečevanja kriz ali v kriznih obdobjih;

(d)	podporo za upravne stroške vzpostavljanja vzajemnih skladov in finančni prispevek za dopolnitev vzajemnih skladov, in sicer po izplačilu nadomestila članom proizvajalcem, ki se jim zaradi neugodnih tržnih razmer izredno zmanjša dohodek;“;

(ii)

doda se naslednja točka:

„(i)	mentoriranje drugih organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev ali posameznih proizvajalcev.“;

(c)

drugi in tretji pododstavek odstavka 5 se nadomestita z naslednjim:

„Pri okoljskih ukrepih se upoštevajo zahteve glede kmetijsko-okoljsko-podnebnih obveznosti ali obveznosti ekološkega kmetovanja iz člena 28(3) ter člena 29(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Kadar za najmanj 80 % proizvajalcev, ki so člani organizacije proizvajalcev, velja ena ali več identičnih kmetijsko-okoljsko-podnebnih obveznosti ali obveznosti ekološkega kmetovanja iz člena 28(3) ter člena 29(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1305/2013, vsaka od teh obveznosti šteje kot okoljski ukrep iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka.“;

(2)

v členu 34 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. 50-odstotna omejitev iz odstavka 1 se poveča na 100 % v naslednjih primerih:

(a)

umik sadja in zelenjave s trga v obsegu največ 5 % tržne proizvodnje posamezne organizacije proizvajalcev, pri čemer se sadje in zelenjava odstranita:

(i)	z brezplačno razdelitvijo dobrodelnim organizacijam in ustanovam, ki jih v ta namen odobrijo države članice, za uporabo v njihovih dejavnostih pomoči osebam, za katere nacionalno pravo predvideva pravico do javne pomoči, zlasti zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev za preživetje;

(ii)

z brezplačno razdelitvijo kazenskim institucijam, šolam in javnim izobraževalnim ustanovam, ustanovam iz člena 22 ter otroškim počitniškim domovom, kakor tudi bolnišnicam in domovom za ostarele, ki jih določijo države članice, ki sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so tako razdeljene količine dodatek h količinam, ki jih te ustanove navadno kupujejo;

(b)

ukrepi, povezani z mentoriranjem drugih organizacij proizvajalcev ali skupin proizvajalcev, priznanih v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007 ali členom 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013, pod pogojem, da so te organizacije ali skupine iz regij držav članic iz člena 35(1) te uredbe ali z mentoriranjem posameznih proizvajalcev.“;

(3)

člen 35 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 35

Nacionalna finančna pomoč

1. Države članice lahko v regijah, v katerih je stopnja organiziranosti proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave znatno pod povprečjem Unije, organizacijam proizvajalcev odobrijo nacionalno finančno pomoč v višini največ 80 % finančnih prispevkov iz točke (a) člena 32(1) in do 10 % vrednosti tržne proizvodnje vsake take organizacije proizvajalcev. Ta pomoč se doda operativnemu skladu.

2. Šteje se, da je stopnja organiziranosti proizvajalcev v regiji države članice znatno pod povprečjem Unije, če je bila povprečna stopnja organiziranosti manj kot 20 % v treh zaporednih letih pred izvedbo operativnega programa. Stopnja organiziranosti se izračuna kot vrednost proizvodnje sadja in zelenjave, ki so jo v zadevni regiji pridobile in tržile organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in skupine proizvajalcev, priznane v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007 ali členom 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013, deljena s skupno vrednostjo proizvodnje sadja in zelenjave, pridobljene v tej regiji.

3. Države članice, ki odobrijo nacionalno finančno pomoč v skladu z odstavkom 1, Komisiji priglasijo regije, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 2, in nacionalno finančno pomoč, odobreno organizacijam proizvajalcev v teh regijah.“;

(4)

v členu 37 se točka (d)(ii) nadomesti z naslednjim:

„(ii)

pogoji glede točk (a), (b), (c) in (i) prvega pododstavka člena 33(3);“;

(5)

v prvem odstavku člena 38 se točka (i) nadomesti z naslednjim:

„(i)	ukrepi za promocijo, obveščanje, usposabljanje in mentoriranje v primerih preprečevanja in obvladovanja kriz;“;

(6)

v členu 62 se doda naslednji odstavek:

„5. Države članice to poglavje lahko uporabljajo za območja, kjer se pridelujejo vina, primerna za proizvodnjo vinskega žganja z geografsko označbo, registrirano v skladu s Prilogo III k Uredbi (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (*1). Za namene tega poglavja se lahko ta območja obravnavajo kot območja, na katerih se lahko proizvaja vino z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo.

(7)

člen 64 se spremeni:

(a)

v drugi pododstavek odstavka 1 se vstavi naslednja točka:

„(ca)

vlagatelj nima vinske trte, zasajene brez dovoljenja, kot je navedeno v členu 71 te uredbe, ali brez pravice do zasaditve, kot je navedeno v členih 85a in 85b Uredbe (ES) št. 1234/2007;“;

(b)

v odstavku 2 se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„2. Če skupna površina v upravičenih vlogah iz odstavka 1 v danem letu presega površino, ki jo da na voljo država članica, se dovoljenja izdajo vsem vlagateljem skladno s sorazmerno razdelitvijo hektarjev na podlagi površine, v zvezi s katero so prosili za dovoljenje. Ob izdaji takega dovoljenja se lahko določi minimalna in/ali maksimalna površina za posameznega vlagatelja, obenem pa je to dovoljenje mogoče delno ali v celoti izdati v skladu z enim ali več od naslednjih objektivnih in nediskriminatornih prednostnih meril:“;

(c)	vstavi se naslednji odstavek: „2a. Če se država članica odloči uporabiti eno ali več meril iz odstavka 2, lahko doda še pogoj, da mora biti vlagatelj fizična oseba, ki je v letu predložitve vloge stara največ 40 let.“;

(d)	odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Države članice merila iz odstavkov 1, 2 in 2a, ki jih uporabljajo, objavijo ter o njih nemudoma uradno obvestijo Komisijo.“;

(8)

člen 148 se spremeni:

(a)

vstavi se naslednji odstavek:

„1a. Kadar države članice ne izkoristijo možnosti, ki jih ponuja odstavek 1 tega člena, lahko proizvajalec, organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev zahtevajo, da morata strani za vsako oddajo surovega mleka predelovalcu surovega mleka skleniti pisno pogodbo in/ali da morajo prvi kupci pripraviti pisno ponudbo pogodbe v skladu s pogoji iz prvega pododstavka odstavka 4 tega člena.

Če je prvi kupec mikro-, malo ali srednje podjetje v smislu Priporočila 2003/361/ES, pogodba in/ali ponudba pogodbe nista obvezni, brez poseganja v možnost strani, da uporabita standardno pogodbo, ki jo pripravi medpanožna organizacija.“;

(b)	v odstavku 2 se uvodni del nadomesti z naslednjim: „2. Pogodba in/ali ponudba pogodbe iz odstavkov 1 in 1a:“;

(c)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 1a se pogodba in/ali ponudba pogodbe ne zahteva, kadar član zadruge odda surovo mleko zadrugi, katere član je, če statut te zadruge ali pravila in odločitve, ki so v njem določeni ali iz njega izhajajo, vsebujejo določbe s podobnimi učinki, kot jih imajo določbe iz točk (a), (b) in (c) odstavka 2.“;

(d)

v odstavku 4 se uvodni del in točka (a) drugega pododstavka nadomestita z naslednjim:

„Ne glede na prvi pododstavek se uporablja ena ali več od naslednjih točk:

(a)

kadar se država članica odloči, da je v skladu z odstavkom 1 pisna pogodba za oddajo surovega mleka obvezna, lahko določi:

(i)	obveznost strank, da se morajo dogovoriti o razmerju med določeno dobavljeno količino in ceno, ki se plača za to dobavo;

(ii)	minimalno trajanje, ki se uporablja samo za pisne pogodbe med kmetom in prvim kupcem surovega mleka; tako minimalno trajanje je vsaj šest mesecev in ne škoduje pravilnemu delovanju notranjega trga;“;

(9)

v členu 149 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Organizacija proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, ki je priznana v skladu s členom 161(1), se lahko pogaja v imenu kmetov, ki so njeni člani, v zvezi z njihovo celotno skupno proizvodnjo ali njenim delom, o pogodbah za oddajo surovega mleka, ki jo kmet zagotovi predelovalcu surovega mleka ali zbiralcu v smislu drugega pododstavka člena 148(1).“;

(10)

člen 152 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

so ustanovljene na pobudo proizvajalcev in opravljajo vsaj eno od naslednjih dejavnosti:

(i)	skupna predelava;

(ii)	skupna distribucija, vključno s skupno prodajno mrežo ali skupnim prevozom;

(iii)

skupno pakiranje, označevanje ali promocija;

(iv)	skupna organizacija nadzora kakovosti;

(v)	skupna uporaba opreme ali skladiščnih prostorov;

(vi)	skupno ravnanje z odpadki, ki neposredno nastajajo pri proizvodnji;

(vii)

skupno javno naročanje vložkov;

(viii)

vse druge skupne dejavnosti storitev, ki si prizadevajo za enega od ciljev iz točke (c) tega odstavka;“;

(b)

vstavijo se naslednji odstavki:

„1a. Z odstopanjem od člena 101(1) PDEU lahko organizacija proizvajalcev, ki je priznana v skladu z odstavkom 1 tega člena, načrtuje proizvodnjo, optimizira proizvodne stroške, daje na trg in se v imenu svojih članov pogaja za sklenitev pogodb o dobavi celotne ali dela skupne proizvodnje kmetijskih proizvodov svojih članov.

Dejavnosti iz prvega pododstavka se lahko izvajajo:

(a)	če se ena ali več dejavnosti iz točk (b)(i) do (vii) odstavka 1 dejansko izvaja, s čimer se prispeva k izpolnitvi ciljev iz člena 39 PDEU;

(b)	če organizacija proizvajalcev koncentrira ponudbo in daje proizvode svojih članov na trg, ne glede na to, ali so proizvajalci na organizacijo proizvajalcev prenesli lastništvo nad kmetijskimi proizvodi ali ne;

(c)	ne glede na to, ali je dogovorjena cena enaka za skupno proizvodnjo nekaterih ali vseh članov;

(d)	če zadevni proizvajalci niso člani nobene druge organizacije proizvajalcev, kar zadeva proizvode, zajete v dejavnostih iz prvega pododstavka;

(e)	če za kmetijski proizvod v skladu s pogoji, določenimi v statutu zadruge ali pravilih in odločitvah, ki so v njem predvideni ali iz njega izhajajo, ne velja obveznost dobave na podlagi članstva kmeta v zadrugi, ki sama ni članica zadevnih organizacij proizvajalcev.

Vendar pa lahko države članice odstopijo od pogoja iz točke (d) drugega pododstavka v ustrezno utemeljenih primerih, ko imajo člani proizvajalci ločena proizvodna obrata, ki sta na različnih geografskih območjih;

1b. Za namene tega člena sklicevanje na organizacije proizvajalcev vključuje tudi združenja organizacij proizvajalcev, ki so priznana v skladu s členom 156(1), če ta združenja izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1 tega člena.

1c. Nacionalni organ za konkurenco iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1/2003 lahko v posameznem primeru odloči, da se v prihodnje ena ali več dejavnosti iz prvega pododstavka odstavka 1a spremeni, preneha izvajati ali sploh ne začne izvajati, če meni, da je to potrebno, da se prepreči izključevanje konkurence, ali če meni, da so ogroženi cilji iz člena 39 PDEU.

V primeru pogajanj, ki se nanašajo na več kot eno državo članico, Komisija brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3) sprejme odločitev iz prvega pododstavka tega odstavka.

Kadar nacionalni organ za konkurenco deluje v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, pred prvim uradnim preiskovalnim ukrepom ali takoj po njegovem začetku pisno obvesti Komisijo in jo tudi brez odlašanja uradno obvesti o odločitvah.

Odločitve iz tega odstavka se začnejo izvajati šele z datumom, ko so zadevna podjetja o njih uradno obveščena.“;

(c)	odstavek 3 se črta

(11)

člen 154 se spremeni:

(a)

vstavi se naslednji odstavek:

„1a. Države članice lahko na zahtevo odločijo, da organizaciji proizvajalcev, ki deluje v več sektorjih iz člena 1(2), odobrijo več kot eno priznanje, pod pogojem, da ta organizacija proizvajalcev izpolnjuje pogoje iz odstavka 1 tega člena za vsak sektor, za katerega želi biti priznana.“

(b)

odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2. Države članice lahko odločijo, da se za organizacije proizvajalcev, ki so bile priznane pred 1. januarjem 2018 in izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1 tega člena, šteje, da so priznane kot organizacije proizvajalcev v skladu s členom 152.

3. Za organizacije proizvajalcev, ki so bile priznane pred 1. januarjem 2018, vendar ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 1 tega člena, države članice prekličejo priznanje najpozneje do 31. decembra 2020.“;

(12)

člen 157 se spremeni:

(a)

v točki (c) odstavka 1 se dodata naslednji točki:

„(xv)

uvedbo standardnih klavzul o porazdelitvi vrednosti v smislu člena 172a, vključno s tržnimi bonusi in izgubami, ki določajo, kako se razvoj relevantnih tržnih cen za zadevne proizvode ali drugih trgov primarnih proizvodov porazdeli med njimi;

(xvi)

izvajanje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje tveganj v zvezi z zdravjem živali ter fitosanitarnih in okoljskih tveganj.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„1a. Države članice lahko na zahtevo odločijo, da medpanožni organizaciji, ki deluje v več sektorjih iz člena 1(2), odobrijo več kot eno priznanje, pod pogojem, da ta organizacija izpolnjuje pogoje iz odstavka 1 in po potrebi tudi iz odstavka 3 za vsak sektor, za katerega želi biti priznana.“;

(c)

se v točki (c) odstavka 3 dodata naslednji točki:

„(xii)

(xiii)

izvajanje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje tveganj v zvezi z zdravjem živali ter fitosanitarnih in okoljskih tveganj.“;

(13)	v členu 159 se naslov nadomesti z naslednjim: „Obvezno priznanje“;

(14)

člen 161 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se uvodni del in točka (a) nadomestita z naslednjim:

„1. Države članice na zahtevo priznajo vse pravne subjekte ali jasno opredeljene dele takih subjektov kot organizacije proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, pod pogojem, da:

(a)

jih sestavljajo proizvajalci v sektorju mleka in mlečnih izdelkov in so ustanovljeni na njihovo pobudo ter si prizadevajo za specifičen cilj, ki lahko vključuje enega ali več od naslednjih ciljev:

(i)	zagotovitev, da se proizvodnja načrtuje in prilagaja povpraševanju, zlasti glede kakovosti in količine;

(ii)	koncentracijo ponudbe in dajanje na trg proizvodov, ki jih pridelajo njihovi člani;

(iii)

optimizacijo proizvodnih stroškov in stabiliziranje cen proizvajalcev;“;

(b)	odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Države članice lahko odločijo, da se za organizacije proizvajalcev, ki so bile priznane pred 2. aprilom 2012 na podlagi nacionalnega prava in izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1, šteje, da so priznane organizacije proizvajalcev.“;

(15)

člen 168 se spremeni:

(a)

vstavi se naslednji odstavek:

„1a. Kadar države članice ne izkoristijo možnosti, ki jih ponuja odstavek 1 tega člena, lahko proizvajalec, organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev za kmetijske proizvode v sektorju iz člena 1(2), razen sektorjev mleka in mlečnih izdelkov ter sladkorja, zahtevajo, da morata strani za vsako oddajo proizvodov predelovalcu ali distributerju skleniti pisno pogodbo in/ali da morajo prvi kupci pripraviti pisno ponudbo pogodbe v skladu s pogoji iz odstavka 4 in prvega pododstavka odstavka 6 tega člena.

(b)	v odstavku 4 se uvodni del nadomesti z naslednjim: „4. Vsaka pogodba ali ponudba pogodbe iz odstavkov 1 in 1a:“

(c)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 1a se pogodba ali ponudba pogodbe ne zahteva, kadar član zadruge odda zadevne proizvode zadrugi, katere član je, če statut te zadruge ali pravila in odločitve, ki so v njem določeni ali iz njega izhajajo, vsebujejo določbe s podobnimi učinki, kot jih imajo določbe iz točk (a), (b) in (c) odstavka 4.“;

(16)	členi 169, 170 in 171 se črtajo;

(17)

vstavi se naslednji oddelek:

„Oddelek 5a

Klavzule o porazdelitvi vrednosti

Člen 172a

Porazdelitev vrednosti

Brez poseganja v kakršne koli posebne klavzule o porazdelitvi vrednosti v sektorju sladkorja se lahko kmetje, pa tudi združenja kmetov, in njihovi prvi kupci dogovorijo o klavzulah o porazdelitvi vrednosti, vključno s tržnimi bonusi in izgubami, ki določajo, kako se vsak razvoj relevantnih tržnih cen za zadevne proizvode ali drugih trgov primarnih proizvodov porazdeli med njimi.“;

(18)

v členu 184 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Tarifne kvote za uvoz kmetijskih proizvodov z namenom sprostitve v prosti promet v Uniji ali njihov del ali tarifne kvote za uvoz kmetijskih proizvodov Unije v tretje države, ki jih delno ali v celoti upravlja Unija in izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, ali katerega koli drugega akta, sprejetega v skladu s členom 43(2) ali členom 207 PDEU, odpre in/ali upravlja Komisija z delegiranimi akti na podlagi člena 186 te uredbe ter izvedbenimi akti na podlagi člena 187 te uredbe.“;

(19)

člen 188 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 188

Postopek dodelitve tarifnih kvot

1. Komisija prek ustrezne spletne publikacije objavi rezultate o dodelitvi tarifnih kvot za priglašene zahtevke ob upoštevanju razpoložljivih tarifnih kvot in priglašenih zahtevkov.

2. V publikaciji iz odstavka 1 je, če je to ustrezno, navedena tudi potreba po zavrnitvi nerešenih zahtevkov, po začasni ustavitvi vlaganja zahtevkov ali po dodelitvi neporabljenih količin.

3. Države članice uvozna in izvozna dovoljenja izdajo za količine, zaprošene v okviru uvoznih in izvoznih tarifnih kvot, za katere veljajo ustrezni koeficienti dodelitve, po objavi s strani Komisije v skladu z odstavkom 1.“;

(20)

člen 209 se spremeni:

(a)

drugi pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 101(1) PDEU se ne uporablja za sporazume, odločitve in usklajena ravnanja kmetov, združenj kmetov, združenj takih združenj, organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi člena 152 ali člena 161 te uredbe, ali združenj organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi člena 156 te uredbe, ki zadevajo proizvodnjo ali prodajo kmetijskih proizvodov ali uporabo skupnih objektov za skladiščenje, obdelavo ali predelavo kmetijskih proizvodov, razen če so ogroženi cilji iz člena 39 PDEU.“;

(b)

v odstavku 2 se za prvim pododstavkom vstavita naslednja pododstavka:

„Vendar lahko kmetje, združenja kmetov, združenja teh združenj, organizacije proizvajalcev, priznane na podlagi člena 152 ali člena 161 te uredbe, ali združenja organizacij proizvajalcev, priznana na podlagi člena 156 te uredbe, od Komisije zahtevajo mnenje o združljivosti teh sporazumov, odločitev in usklajenih ravnanj s cilji iz člena 39 PDEU.

Komisija zahteve za mnenje obravnava hitro in vlagatelju mnenje posreduje v štirih mesecih po prejetju popolne zahteve. Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo države članice spremeni vsebino mnenja, zlasti če je vlagatelj podal nenatančne informacije ali zlorabil mnenje.“;

(21)

člen 222 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„1. Komisija lahko v obdobjih hudega neravnovesja na trgih sprejme izvedbene akte, s katerimi določi, da se člen 101(1) PDEU ne uporablja za sporazume in odločitve kmetov, združenj kmetov ali združenj teh združenj ali priznanih organizacij proizvajalcev, združenj priznanih organizacij proizvajalcev in priznanih medpanožnih organizacij iz katerega koli sektorja iz člena 1(2) te uredbe, pod pogojem, da takšni sporazumi in odločitve ne ogrožajo pravilnega delovanja notranjega trga, so namenjeni izključno stabilizaciji zadevnega sektorja in spadajo v eno ali več naslednjih kategorij:“;

(b)	odstavek 2 se črta;

(22)	v členu 232 se odstavek 2 črta;

(23)	Prilogi VII in VIII se spremenita v skladu s Prilogo III k tej uredbi.

Člen 5

Spremembe Uredbe (EU) št. 652/2014

Uredba (EU) št. 652/2014 se spremeni:

(1)	v členu 4 se doda naslednji odstavek: „4. V primeru odobritve večletnih ukrepov se lahko proračunske obveznosti razdelijo v letne obroke. Kadar se proračunske obveznosti tako razdelijo, Komisija dodeli letne obroke, pri čemer upošteva napredek ukrepov, ocenjene potrebe in razpoložljivi proračun.“;

(2)	v členu 13 se odstavek 5 črta;

(3)	v členu 22 se odstavek 5 črta;

(4)	v členu 27 se odstavek 5 črta.

Člen 6

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2018.

Vendar se:

(a)	točka 11(a) in (b) člena 3 uporablja od 1. januarja 2015;

(b)	točka 23(b) člena 1 uporablja od 1. januarja 2016; in

(c)	točka 3 člena 4 uporablja od 1. januarja 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 13. decembra 2017

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednik

M. MAASIKAS

(1) UL C 91, 23.3.2017, str. 1.

(2) UL C 75, 10.3.2017, str. 63.

(3) UL C 306, 15.9.2017, str. 64.

(4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 12. decembra 2017.

(5) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(6) Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

(7) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(8) Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

(9) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1089 z dne 6. julija 2015 o določitvi zgornjih mej proračuna za leto 2015 za nekatere sheme neposrednih podpor iz Uredbe Sveta (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter določitvi deleža za posebno rezervo za razminiranje za Hrvaško (UL L 176, 7.7.2015, str. 29).

(10) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(11) Uredba Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (UL L 238, 1.9.2006, str. 13).

(12) Uredba (EU) št 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom, spremembi direktiv Sveta 98/56/ES, 2000/29/ES in 2008/90/ES, uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 882/2004 in (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi sklepov Sveta 66/399/EGS in 76/894/EGS ter Odločbe Sveta 2009/470/ES (UL L 189, 27.6.2014, str. 1).

(*1) Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L 39, 13.2.2008, str. 16).“;

PRILOGA I

Priloga II k Uredbi (EU) št. 1305/2013 se spremeni:

(1)

v vrstici glede člena 17(3), naslov: Naložbe v osnovna sredstva, Kmetijski sektor, Najvišji znesek v EUR ali stopnja: 40 %, se četrti stolpec, uvodni del in prva alinea nadomestijo z naslednjim:

„zneska upravičenih naložb v drugih regijah

Pod pogojem, da najvišja stopnja skupne podpore ne presega 90 %, se lahko zgornje stopnje povečajo za dodatnih 20 odstotnih točk za:

—	mlade kmete, in sicer za največ pet let od datuma vzpostavitve, kot je določen v programu razvoja podeželja, ali do izvedbe dejanj, opredeljenih v poslovnem načrtu iz člena 19(4);“.

(2)

v vrstici glede člena 17(3), naslov: Naložbe v osnovna sredstva, Predelava in trženje proizvodov, naštetih v Prilogi I k PDEU, Najvišji znesek v EUR ali stopnja: 40 %, se četrti stolpec nadomesti z naslednjim:

„zneska upravičenih naložb v drugih regijah

Pod pogojem, da najvišji skupni znesek podpore ne presega 90 %, se lahko zgornje stopnje povečajo za dodatnih 20 odstotnih točk za operacije, ki se podpirajo v okviru EIP, za kolektivne naložbe in integrirane projekte ali operacije v zvezi z združevanjem organizacij proizvajalcev.“;

(3)

vrstice glede člena 37(5), člena 38(5) in člena 39(5) se nadomestijo z naslednjim:

„37(5)	Zavarovanje pridelka, živali in rastlin	70 %	zavarovalne premije, ki jo je treba plačati
38(5)	Vzajemni skladi za slabe vremenske razmere, bolezni živali in rastlin, napade škodljivcev ter okoljske nesreče	70 %	upravičenih stroškov
39(5)	Instrument za stabilizacijo dohodka	70 %	upravičenih stroškov“

PRILOGA II

V Prilogi X k Uredbi (EU) št. 1307/2013 se tabela „Faktorji pretvorbe in utežni faktorji iz člena 46(3)“ spremeni:

(1)

vrstica „površine s hitro rastočim panjevcem“ se nadomesti z naslednjim:

„površine s hitro rastočim panjevcem (na m2)

n. r.

0,5

0,5 m2“

(2)

vrstica „površine s kmetijskimi rastlinami, ki vežejo dušik“, se nadomesti z naslednjim:

„površine s kmetijskimi rastlinami, ki vežejo dušik (na m2)

n. r.

1 m2“

(3)

dodajo se naslednje vrstice:

„površine s prstastim trstikovcem (Miscanthus)	n. r.	0,7	0,7 m2
površine z obraslo sklediščnico (Silphium perfoliatum)	n. r.	0,7	0,7 m2
zemljišča v prahi za medonosne rastline (vrste, ki imajo veliko cvetnega prahu in nektarja)	n. r.	1,5	1,5 m2“

PRILOGA III

Prilogi VII in VIII k Uredbi (EU) št. 1308/2013 se spremenita:

(1)

v točki 1(c) dela II Priloge VII se druga alineja nadomesti z naslednjim:

„—

zgornja meja skupnega deleža alkohola za vina z zaščiteno označbo porekla, ki so pridelana brez obogatitve, ali obogatena le s postopki delnega zgoščevanja, naštetimi v točki 1 oddelka B dela I Priloge VIII, lahko presega 15 vol. %, kolikor to dopušča specifikacija proizvoda v tehnični dokumentaciji zadevne zaščitene označbe porekla;“;

(2)

v oddelku A dela I Priloge VIII se točka 3 nadomesti z naslednjim:

„3.	Države članice lahko v letih z izjemno neugodnimi vremenskimi razmerami mejne vrednosti iz točke 2 zvišajo za 0,5 % kot izjemen ukrep za zadevne regije. Države članice o takem zvišanju uradno obvestijo Komisijo.“

Izjave Komisije

K členu 1 – razvoj podeželja

— Podaljšanje trajanja programov za razvoj podeželja

Izdatki v zvezi s programi za razvoj podeželja za obdobje 2014–2020, odobrenimi v skladu s členom 10(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013, bodo še naprej upravičeni do prispevka EKSRP, če se upravičencem izplačajo najpozneje do 31. decembra 2023. Komisija bo odločitev glede nadaljnje podpore za razvoj podeželja po letu 2020 sprejela v okviru predloga za prihodnji večletni finančni okvir.

— Obvladovanje tveganj

Komisija potrjuje, da namerava v okviru predloga o modernizaciji in poenostavitvi skupne kmetijske politike pregledati delovanje in učinkovitost orodij za obvladovanje tveganj, ki so trenutno vključena v Uredbo (EU) št. 1305/2013.

— Kazni v zvezi s programom Leader

Komisija potrjuje, da namerava pregledati učinkovitost in sorazmernost kazni v zvezi s programom LEADER, ki so vključene v Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 809/2014.

K členu 2 – horizontalna uredba

— Krizna rezerva

Komisija potrjuje, da se bosta v okviru priprave prihodnjega večletnega finančnega okvira pregledala delovanje rezerve za krize v kmetijskem sektorju in povračilo proračunskih sredstev v zvezi s finančno disciplino iz člena 25 in člena 26(5) Uredbe (EU) št. 1306/2013, da bi se omogočilo učinkovito in pravočasno ukrepanje v času krize na trgu.

— Enotna revizija

Komisija podpira enotni revizijski pristop, kot je potrdila v svojem predlogu za člen 123 nove finančne uredbe. Poleg tega Komisija potrjuje, da trenutni pravni okvir za upravljanje in kontrolo kmetijskih odhodkov, določen z Uredbo (EU) št. 1306/2013, že omogoča tovrsten pristop in da je bilo to vključeno v njeno revizijsko strategijo za obdobje 2014–2020. Zlasti če mnenje certifikacijskega organa, podano v skladu s členom 9(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013, velja za zanesljivo, Komisija to mnenje upošteva pri presoji, ali je potrebna revizija zadevne plačilne agencije.

K členu 3 – neposredna plačila

— Beljakovinski načrt

Komisija potrjuje, da namerava pregledati ponudbo in povpraševanje v zvezi z rastlinskimi beljakovinami v EU in razmisliti o možnosti oblikovanja „evropske strategije za rastlinske beljakovine“, da bi se nadalje spodbudila ekonomsko učinkovita in okolju prijazna proizvodnja rastlinskih beljakovin v EU.

K členu 4 – skupna ureditev trgov

— Prostovoljne sheme za zmanjšanje proizvodnje

Komisija potrjuje, da Uredba (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov v členih 219 in 221 že vsebuje ustrezno pravno podlago, ki ji omogoča, da glede na razpoložljivost proračunskih sredstev odpravi motnje na trgu in druge specifične probleme, tudi na regionalni ravni, pri čemer ima možnost odobritve neposredne finančne pomoči kmetom. Poleg tega bo predlog Komisije o vključitvi sektorskega instrumenta za stabilizacijo dohodka v Uredbo (EU) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja državam članicam omogočil, da v svoje programe za razvoj podeželja vključijo možnost nadomestila kmetom v posameznem sektorju v primeru znatnega zmanjšanja dohodka.

Komisija prav tako potrjuje, da ji člen 219 omogoča, da v primeru motenj na trgu ali nevarnosti za pojav takšnih motenj uvede sheme, s katerimi se zagotovi pomoč Unije proizvajalcem, ki se prostovoljno odločijo za zmanjšanje proizvodnje, vključno s podrobnostmi, potrebnimi za delovanje tovrstnih shem (primer: Delegirana uredba Komisije (EU) št. 2016/1612, UL L 242, 9.9.2016, str. 4).

— Priznavanje nadnacionalnih medpanožnih organizacij

Komisija želi ponovno poudariti, da so pravila o sodelovanju proizvajalcev v zvezi s priznavanjem nadnacionalnih organizacij proizvajalcev, nadnacionalnih združenj organizacij proizvajalcev in nadnacionalnih medpanožnih organizacij, vključno s potrebnim upravnim sodelovanjem med zadevnimi državami članicami, trenutno določena v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2016/232. Delovanje in ustreznost teh pravil se bosta pregledala v okviru tekočega postopka modernizacije in poenostavitve SKP

— Nepoštene trgovinske prakse

Komisija potrjuje, da je sprožila pobudo o verigi preskrbe s hrano, ki zdaj prestaja različne stopnje, določene v okviru smernic za boljšo pravno urejanje. O morebitnem zakonodajnem predlogu bo odločala, ko bo ta postopek zaključen, po možnosti v prvi polovici leta 2018.

— Sodelovanje proizvajalcev

Komisija je seznanjena z dogovorom Parlamenta in Sveta o spremembah členov 152, 209, 222 in 232. Komisija ugotavlja, da so spremembe, o katerih sta se dogovorila Parlament in Svet, pomembne, hkrati pa vključene brez ocene učinka iz točke 15 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje. To prinaša neželeno stopnjo negotovosti v zvezi s pravom in postopki, katere učinki in posledice niso znani.

Ker spremembe prvotnega predloga Komisije skupaj pomembno spreminjajo pravni okvir, Komisija z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi nekatere nove določbe v prid organizacijam proizvajalcev lahko ogrozile sposobnost preživetja in blaginjo malih kmetov ter interes potrošnikov. Komisija potrjuje, da je odločena ohranjati učinkovito konkurenco v kmetijskem sektorju in v celoti uveljaviti cilje SKP, določene v členu 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije. V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da spremembe, o katerih sta se dogovorila sozakonodajalca, predvidevajo zelo omejeno vlogo tako Komisije kot nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, pri zagotavljanju učinkovite konkurence.

Splošno strinjanje Komisije s predlogom „omnibus“, vključno s spremembami, o katerih sta se dogovorila Parlament in Svet, ne vpliva na morebitne prihodnje predloge Komisije s teh področij v okviru prenove skupne kmetijske politike za obdobje po letu 2020 in drugih pobud, namenjenih reševanju nekaterih od vprašanj, s katerimi se ukvarja besedilo, o katerem sta se zdaj dogovorila Evropski parlament in Svet.

Komisija obžaluje, da sozakonodajalca nista namenila dovolj pozornosti vprašanju zelo omejene vloge Komisije in nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, pri zagotavljanju učinkovite konkurence, ter izraža zaskrbljenost nad morebitnimi posledicami te omejitve za kmete in potrošnike. Komisija opozarja, da je treba pravno besedilo razlagati v skladu s Pogodbo, sploh v zvezi z možnostjo, da Komisija in nacionalni organi, pristojni za konkurenco, posredujejo, če želi organizacija proizvajalcev, ki pokriva velik del trga, omejiti svobodo delovanja svojih članov. Komisija obžaluje, da ta možnost v zakonodajnem besedilu ni jasno ohranjena.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 350

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 60 29. december 2017

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba (EU) 2017/2391 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi Uredbe (ES) št. 1059/2003 glede teritorialnih tipologij (Tercet)	1
	*	Uredba (EU) 2017/2392 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi ohranitve obstoječih omejitev področja uporabe za letalske dejavnosti in priprave na izvajanje globalnega tržnega ukrepa po letu 2021	7
	*	Uredba (EU) 2017/2393 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), (EU) št. 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, (EU) št. 1307/2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike, (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in (EU) št. 652/2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom	15