(1)

Cilj Uredbe (EU) št. 1380/2013 je postopna odprava zavržkov za ves ribolov v Uniji z uvedbo obveznosti iztovarjanja ulova vrst, za katere veljajo omejitve ulova.

(2)

Člen 15(6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Komisijo pooblašča, da na podlagi skupnih priporočil, ki jih države članice pripravijo po posvetu z zadevnimi svetovalnimi sveti, z delegiranim aktom sprejme načrte za zavržke za začetno obdobje največ treh let z možnostjo podaljšanja za dodatna tri leta.

(3)

Belgija, Španija, Francija, Nizozemska in Portugalska imajo neposreden upravljalni interes za ribolov v jugozahodnih vodah. Komisija je z Delegirano uredbo (EU) 2015/2439 (2), ki je bila razveljavljena in nadomeščena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/2374 (3), določila načrt za zavržke pri nekaterih vrstah pridnenega ribolova v jugozahodnih vodah za obdobje 2016–2018, ki je bil na podlagi skupnega priporočila, ki so ga leta 2016 predložile Belgija, Španija, Francija, Nizozemska in Portugalska. Delegirana uredba (EU) 2016/2374 je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/44 (4).

(4)

Belgija, Španija, Francija, Nizozemska in Portugalska so po posvetu s svetovalnim svetom za jugozahodne vode Komisiji 31. maja 2018 predložile novo skupno poročilo. Pridobljeni so bili znanstveni prispevki zadevnih znanstvenih organov, ki jih je pregledal Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (v nadaljnjem besedilu: STECF) (5). Na srečanju strokovne skupine 11. septembra 2018, ki so se ga udeležili predstavniki 28 držav članic, Komisije in Evropskega parlamenta kot opazovalca, so bili obravnavani zadevni ukrepi.

(5)

Delegirana uredba (EU) 2016/2374 ob upoštevanju značilnosti opreme za škampa, ribolovnih praks in ekosistema vključuje izjemo od obveznosti iztovarjanja za škampa, ki se lovi s pridnenimi vlečnimi mrežami na podobmočjih Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) 8 in 9, saj so obstoječi znanstveni dokazi kazali morebitne visoke stopnje preživetja. STECF je v svoji oceni (6) ugotovil, da najnovejši preskusi in študije, izvedeni v obdobju 2016–2018, kažejo stopnje preživetja v območju stopnje preživetja v predhodnem delu. Glede na to, da se okoliščine niso spremenile, bi bilo treba to izjemo zaradi visoke stopnje preživetja ohraniti tudi v načrtu za zavržke za pridneni ribolov v jugozahodnih vodah za obdobje 2019–2021.

(6)

Kar zadeva ražo, ki se lovi s kakršnim koli orodjem na podobmočjih ICES 8 in 9, podrobni znanstveni dokazi o stopnjah preživetja niso na voljo za vse segmente flote in kombinacije, za katere se uporablja izjema. Ocenjuje se, da so stopnje preživetja razen nekaj izjem na splošno zanesljive, vendar so potrebni podrobnejši podatki. Da bi lahko zbrali te podatke, bi se moral ribolov nadaljevati, zato Komisija meni, da bi bilo treba izjemo odobriti, vendar bi morala za države članice veljati obveznost predložitve ustreznih podatkov, ki bi STECF omogočali, da v celoti oceni utemeljitev, Komisiji pa, da izvede ponovni pregled. Države članice z neposrednim upravljalnim interesom bi morale čim prej, in sicer vsako leto najpozneje do 31. maja, predložiti: (a) časovni načrt, razvit z namenom povečanja stopnje preživetja in zapolnitve podatkovnih vrzeli, opredeljenih s strani STECF, ki ga STECF vsako leto oceni, ter (b) letna poročila o napredku in vseh spremembah ali prilagoditvah programov za povečevanje stopnje preživetja.

(7)

Pri preučevanju stopnje preživetja raže je bilo ugotovljeno, da ima cvetasta raža (Leucoraja naevus) znatno nižjo stopnjo preživetja kot druge vrste, poleg tega pa so znanstvena dognanja v zvezi s to vrsto manj zanesljiva. Vendar bi popolna izključitev te vrste iz izjeme preprečila ribolov in stalno, natančno zbiranje podatkov. Zato Komisija meni, da bi bilo treba to izjemo odobriti samo za eno leto ter nujno razviti nove študije in izboljšane ukrepe v zvezi s stopnjo preživetja, ki bi se čim prej, in sicer pred 31. majem 2019, predložili v oceno STECF.

(8)

Novo skupno priporočilo predlaga tudi izjemo zaradi visoke stopnje preživetja za okatega ribona, ki se lovi z orodjem za obrtni ribolov „voracera“ v razdelku ICES 9a. Države članice so predložile znanstvene dokaze, da bi dokazale stopnjo preživetja zavržkov okatega ribona. Dokazi so bili predloženi STECF, ki je ugotovil, da je izjema upravičena. Navedena izjema bi se torej morala vključiti v novi načrt za zavržke za obdobje 2019–2021.

(9)

Novo skupno priporočilo predlaga tudi izjemo zaradi visoke stopnje preživetja za okatega ribona, ki se lovi s trnki in vrvicami na podobmočju ICES 10. Države članice so predložile znanstvene dokaze, da bi dokazale stopnjo preživetja okatega ribona v navedenem ribolovu. Dokazi so bili predloženi STECF, ki je ugotovil, da je izjema upravičena. Navedena izjema bi se torej morala vključiti v novi načrt za zavržke za obdobje 2019–2021.

(10)

Delegirana uredba (EU) 2016/2374 je vključevala izjeme de minimis od obveznosti iztovarjanja v skladu s členom 15(5)(c) Uredbe (EU) št. 1380/2013 za morskega lista, ki se lovi z vlečnimi mrežami z gredjo in pridnenimi vlečnimi mrežami v razdelkih ICES 8a in 8b, ter za morskega lista, ki se lovi s trislojnimi in zabodnimi mrežami v razdelkih ICES 8a in 8b. STECF je pregledal dokaze (7), ki so jih države članice v novem skupnem priporočilu predložile za navedene izjeme. STECF je ugotovil, da skupno priporočilo vsebuje utemeljene dokaze, da je povečanje selektivnosti težko doseči in so stroški ravnanja z neželenim ulovom nesorazmerni. Glede na to, da se okoliščine niso spremenile, bi bilo treba izjeme de minimis ohraniti tudi v načrtu za zavržke za pridneni ribolov v jugozahodnih vodah za obdobje 2019–2021.

(11)

Delegirana uredba (EU) 2016/2374 je vključevala izjemo de minimis od obveznosti iztovarjanja v skladu s členom 15(5)(c) Uredbe (EU) št. 1380/2013 za osliča, ki se lovi z vlečnimi mrežami in potegalkami na podobmočjih ICES 8 in 9. STECF je pregledal dokaze, ki so jih države članice predložile za navedeno izjemo, in ugotovil (8), da bi bilo treba za oceno izboljšanja glede selektivnosti izvesti več preskusov. Da bi lahko zbrali te podatke, bi se moral ribolov nadaljevati, zato Komisija meni, da bi bilo treba izjemo začasno odobriti, vendar bi morala za države članice veljati obveznost predložitve ustreznih podatkov, ki bi STECF omogočali, da v celoti oceni utemeljitev, Komisiji pa, da izvede ponovni pregled. Izjema de minimis bi se morala torej začasno odobriti do 31. decembra 2019. Zadevne države članice bi morale izvesti dodatne preskuse in čim prej, najpozneje do 31. maja 2019, predložiti podatke v oceno STECF.

(12)

Novo skupno priporočilo vsebuje nove izjeme de minimis za:

(13)

Države članice so predložile podatke za izjeme de minimis za sluzoglavko in tabinjo belico, ki se ju lovi s trnki in vrvicami na podobmočju ICES 10. STECF je pregledal navedene dokaze in ugotovil, da predloženi podatki vsebujejo utemeljene dokaze, da je nadaljnje izboljšanje selektivnosti težko doseči ali da so stroški pri ravnanju z neželenim ulovom nesorazmerni. Zato je te izjeme de minimis primerno vključiti v novi načrt za zavržke za obdobje 2019–2021.

(14)

Podatke, ki so jih predložile države članice, je treba dopolniti z novimi izjemami de minimis, in sicer posamično za naslednje vrste:

V navedenih okoliščinah bi bilo treba te posamezne izjeme za vsako vrsto omejiti na eno leto, za države članice pa bi morala veljati obveznost predložitve ustreznih podatkov, ki bi STECF omogočali, da v celoti oceni utemeljitev, Komisiji pa, da izvede ponovni pregled. Te izjeme de minimis bi se morale začasno odobriti do 31. decembra 2019. Zadevne države članice bi morale izvesti dodatne preskuse in čim prej, najpozneje do 31. maja 2019, predložiti podatke v oceno STECF.

(15)

Da bi se zagotovila zanesljiva ocena ravni zavržkov za določitev celotnega dovoljenega ulova (TAC), bi morale države članice v primerih, kadar izjema de minimis temelji na ekstrapolaciji situacij, za katere niso na voljo vsi podatki, in delnih informacij o floti, zagotoviti točne in preverljive podatke za celotno floto, za katero velja ta določba de minimis.

(16)

Ukrepi iz skupnega priporočila so v skladu s členom 15(4) in (5)(c) ter členom 18(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 in se lahko vključijo v to uredbo.

(17)

Komisija je v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 preučila oceno STECF in potrebo, da države članice s 1. januarjem 2019 zagotovijo polno izvajanje obveznosti iztovarjanja. V več primerih izjeme zahtevajo nadaljnjo ribolovno dejavnost in zbiranje podatkov, da bi se lahko obravnavale pripombe STECF. Komisija meni, da bi bil v teh primerih pragmatičen in preudaren pristop k upravljanju ribištva, da se dovolijo začasne izjeme, in sicer ob predpostavki, da v nasprotnem primeru ne bi bilo mogoče izvajati potrebnega zbiranja podatkov, ki je bistveno za ustrezno in premišljeno upravljanje zavržkov ob upoštevanju začetka popolne veljavnosti obveznosti iztovarjanja.

(18)

Ker ukrepi iz te uredbe neposredno vplivajo na gospodarske dejavnosti, povezane z ribolovno sezono plovil Unije in njenim načrtovanjem, bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi. Uporabljati bi se morala od 1. januarja 2019 –

„ Voracera “ pomeni orodje za obrtni ribolov, in sicer lokalno zasnovano in oblikovano mehanizirano vrv s trnki, ki jo uporablja flota za obrtni ribolov na okatega ribona na jugu Španije v razdelku ICES 9a.

(1)

Cilj Uredbe (EU) št. 1380/2013 je postopna odprava zavržkov za ves ribolov v Uniji z uvedbo obveznosti iztovarjanja ulova vrst, za katere veljajo omejitve ulova.

(2)

Za izvajanje obveznosti iztovarjanja člen 15(6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Komisijo pooblašča, da na podlagi skupnih priporočil, ki jih države članice pripravijo po posvetu z zadevnimi svetovalnimi sveti, z delegiranim aktom sprejme načrte za zavržke za začetno obdobje največ treh let z možnostjo podaljšanja za dodatna tri leta.

(3)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2438 (2) je določila načrt za zavržke pri nekaterih vrstah pridnenega ribolova v severozahodnih vodah za obdobje 2016–2018 na podlagi skupnega priporočila, ki so ga Komisiji predložili Belgija, Španija, Francija, Irska, Nizozemska in Združeno kraljestvo. Navedena uredba je bila razveljavljena in nadomeščena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/2375 (3).

(4)

Delegirana uredba (EU) 2016/2375 je določila načrt za zavržke pri nekaterih vrstah pridnenega ribolova v severozahodnih vodah za obdobje 2017–2018 na podlagi novega skupnega priporočila, ki so ga predložili Belgija, Španija, Francija, Irska, Nizozemska in Združeno kraljestvo. Navedena uredba je bila razveljavljena in nadomeščena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/46 (4).

(5)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/46 je določila načrt za zavržke pri nekaterih vrstah pridnenega in globokomorskega ribolova v severozahodnih vodah za leto 2018 na podlagi skupnega priporočila, ki so ga predložili Belgija, Španija, Francija, Irska, Nizozemska in Združeno kraljestvo.

(6)

Belgija, Španija, Francija, Irska, Nizozemska in Združeno kraljestvo imajo neposreden upravljalni interes za ribolov v severozahodnih vodah. Navedene države so 31. maja 2018 po posvetovanju s svetovalnim svetom za severozahodne vode in svetovalnim svetom za pelagične staleže Komisiji predložile novo skupno priporočilo o načrtu za zavržke pri nekaterih vrstah pridnenega ribolova v severozahodnih vodah za obdobje 2019–2021. Skupno priporočilo je bilo spremenjeno 30. avgusta 2018.

(7)

Pridobljeni so bili znanstveni prispevki zadevnih znanstvenih organov, ki jih je pregledal Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (v nadaljnjem besedilu: STECF) (5). Na srečanju strokovne skupine 11. septembra 2018, ki so se ga udeležili predstavniki 28 držav članic, Komisije in Evropskega parlamenta kot opazovalca, so bili obravnavani zadevni ukrepi. STECF je za nekatere staleže, na primer za stalež morske plošče, ugotovil, da stopnja preživetja posameznih rib morda ni tako zanesljiva kot pri drugih vrstah. Vendar je Komisija upoštevala relativni učinek te izjeme na skupni stalež, ne na posamezne ribe, in to uravnotežila s potrebo po nadaljnji ribolovni dejavnosti in zbiranju podatkov, da bi se lahko obravnavale pripombe STECF. Komisija meni, da bi bil v primerih, ko je relativna količina mrtvih zavržkov sorazmerno nizka, pragmatičen in preudaren pristop k upravljanju ribištva, da se dovolijo začasne izjeme, in sicer ob predpostavki, da v nasprotnem primeru ne bi bilo mogoče izvajati potrebnega zbiranja podatkov, ki je bistveno za ustrezno in premišljeno upravljanje zavržkov ob upoštevanju začetka popolne veljavnosti obveznosti iztovarjanja.

(8)

Delegirana uredba (EU) 2018/46 je vključevala izjemo od obveznosti iztovarjanja zaradi visoke stopnje preživetja, kot je določena v členu 15(4)(b) Uredbe (EU) št. 1380/2013, za škampa, ki se lovi z vršami, pastmi ali košarami v razdelkih ICES 6 in 7, in sicer na podlagi znanstvenih dokazov o stopnji preživetja. Ti dokazi so bili v prejšnjih letih preučeni in STECF je sklenil (6), da je izjema upravičena. Novo skupno priporočilo predlaga nadaljnjo uporabo navedene izjeme. Glede na to, da se okoliščine niso spremenile, bi bilo treba navedeno izjemo ohraniti tudi v načrtu za zavržke za obdobje 2019–2021.

(9)

Delegirana uredba (EU) 2018/46 je vključevala izjemo zaradi visoke stopnje preživetja za morskega lista pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ki se lovi z vlečnimi mrežami s širilkami z velikostjo mrežnega očesa 80–99 mm v razdelku ICES 7d znotraj šestih morskih milj od obale in zunaj opredeljenih območij odraščanja, in sicer na podlagi znanstvenih dokazov o stopnji preživetja zavržkov. Ti dokazi so bili v prejšnjih letih preučeni in STECF je sklenil (7), da so dokazi zadostni. Novo skupno priporočilo predlaga nadaljnjo uporabo navedene izjeme. STECF je opozoril, da ni bilo predloženih novih podatkov glede lokacije območij odraščanja (8). Ker trenutno ni opredeljenih območij odraščanja, bi se izjema lahko vključila v novi načrt za zavržke za obdobje 2019–2021, vendar bi morale države članice predložiti ustrezne podatke takoj, ko se tovrstna območja opredelijo.

(10)

Novo skupno priporočilo predlaga izjemo zaradi visoke stopnje preživetja za škampa, ki se lovi s pridnenimi vlečnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa 100 mm ali več, in za škampa, ki se lovi s pridnenimi vlečnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa 70–99 mm v kombinaciji s selektivnimi orodji (ribolov TR1 in TR2) na podobmočju ICES 7. Države članice so predložile znanstvene dokaze, da bi dokazale stopnjo preživetja zavržkov škampa pri navedeni vrsti ribolova. Dokazi so bili predloženi STECF, ki je ugotovil, da je študija o preživetju, izvedena z vlečno mrežo Seltra, zagotovila dovolj podatkov, vendar je skupni učinek na ekstenzivni ribolov na škampa z drugimi ribolovnimi orodji še vedno težko oceniti. STECF je navedel, da se ob predpostavki, da je ne glede na orodje stopnja preživetja sorazmerno visoka, lahko sklepa, da je raven zavržkov za navedeni ribolov sorazmerno nizka. Navedena izjema bi se torej morala vključiti v novi načrt za zavržke za obdobje 2019–2021.

(11)

Novo skupno priporočilo predlaga izjemo zaradi visoke stopnje preživetja za škampa, ki se lovi v razdelku ICES 6a znotraj dvanajstih morskih milj od obale z vlečnimi mrežami s širilkami z velikostjo mrežnega očesa 80–110 mm v kombinaciji s selektivnimi orodji. Države članice so predložile znanstvene dokaze, da bi dokazale stopnjo preživetja zavržkov škampa pri navedeni vrsti ribolova. Dokazi so bili predloženi STECF, ki je ugotovil, da je študija o preživetju zanesljiva in nakazuje sorazmerno visoko stopnjo preživetja. Navedena izjema bi se torej morala vključiti v novi načrt za zavržke za obdobje 2019–2021.

(12)

Kar zadeva ražo, ki se lovi s kakršnim koli orodjem na podobmočjih ICES 6 in 7, podrobni znanstveni dokazi o stopnjah preživetja niso na voljo za vse segmente in kombinacije flote, za katere se uporablja izjema. Ocenjuje se, da so stopnje preživetja razen nekaj izjem na splošno zanesljive, vendar so potrebni podrobnejši podatki. Da bi lahko zbrali te podatke, bi se moral ribolov nadaljevati, zato Komisija meni, da bi bilo treba izjemo odobriti, vendar bi morala za države članice veljati obveznost predložitve ustreznih podatkov, ki bi STECF omogočali, da v celoti oceni utemeljitev, Komisiji pa, da izvede ponovni pregled. Države članice z neposrednim upravljalnim interesom bi morale čim prej, in sicer vsako leto najpozneje do 31. maja, predložiti: (a) časovni načrt, razvit z namenom povečanja stopnje preživetja in zapolnitve podatkovnih vrzeli, opredeljenih s strani STECF, ki ga STECF vsako leto oceni, ter (b) letna poročila o napredku in vseh spremembah ali prilagoditvah programov v zvezi s stopnjo preživetja.

(13)

Pri preučevanju stopnje preživetja raže je bilo ugotovljeno, da ima cvetasta raža (Leucoraja naevus) znatno nižjo stopnjo preživetja kot druge vrste, poleg tega pa so znanstvena dognanja v zvezi s to vrsto manj zanesljiva. Vendar bi popolna izključitev te vrste iz izjeme preprečila ribolov in stalno, natančno zbiranje podatkov. Zato Komisija meni, da bi bilo treba to izjemo odobriti samo za eno leto ter nujno razviti nove študije in izboljšane ukrepe v zvezi s stopnjo preživetja, ki bi se čim prej, in sicer pred 31. majem 2019, predložili v oceno STECF.

(14)

Novo skupno priporočilo predlaga izjeme zaradi visoke stopnje preživetja za morsko ploščo, ki se lovi s trislojnimi mrežami ali vlečnimi mrežami s širilkami v razdelkih ICES 7d, 7e, 7f in 7g. Države članice so predložile znanstvene dokaze, da bi dokazale stopnjo preživetja morske plošče pri navedeni vrsti ribolova. Dokazi so bili predloženi STECF, ki je ugotovil, da je študija o preživetju zanesljiva in nakazuje sorazmerno visoko stopnjo preživetja. Navedena izjema bi se torej morala vključiti v novi načrt za zavržke za obdobje 2019–2021.

(15)

Novo skupno priporočilo predlaga izjeme zaradi visoke stopnje preživetja za morsko ploščo, ki se lovi v razdelkih ICES 7a–k s plovili, ki uporabljajo vlečne mreže z gredjo, z močjo motorja do 221 kW in dolžino največ 24 metrov, ki lovijo znotraj 12 morskih milj z omejenim trajanjem vleke, najdlje uro in pol, ter plovili, ki uporabljajo vlečne mreže z gredjo, z močjo motorja nad 221 kW, ki uporabljajo preskakovalno mrežo ali izločevalno mrežo za bentos. Države članice so predložile znanstvene dokaze, da bi dokazale stopnjo preživetja morske plošče pri navedeni vrsti ribolova. Dokazi so bili predloženi STECF, ki je ugotovil, da so znanstveni dokazi kakovostni. Vendar je STECF poudaril, da podatki ne zajemajo vseh zadevnih držav članic ter da je stopnja preživetja pri navedenih vrstah ribolova pod vplivom številnih dejavnikov in zelo spremenljiva. Nadalje je STECF navedel, da zaradi te spremenljivosti ni mogoče zanesljivo oceniti, kakšen bi lahko bil učinek izjeme. V navedenih okoliščinah bi bilo treba izjemo omejiti na eno leto, da je še vedno mogoče zbiranje podatkov, za države članice pa bi morala veljati obveznost predložitve ustreznih podatkov, ki bi STECF omogočali, da v celoti oceni utemeljitev, Komisiji pa, da izvede ponovni pregled. Navedena izjema se torej lahko vključi v načrt za zavržke do 31. decembra 2019, zadevne države članice pa bi morale izvesti dodatne preskuse in čim prej, najpozneje do 31. maja 2019, predložiti podatke v oceno STECF.

(16)

Novo skupno priporočilo predlaga izjemo zaradi visoke stopnje preživetja za vrste, ki se lovijo z vršami, pastmi in košarami v severozahodnih vodah (podobmočja ICES 5, 6 in 7). Države članice so predložile znanstvene dokaze, da bi dokazale stopnjo preživetja vrst, ki se lovijo pri navedeni vrsti ribolova. Dokazi so bili predloženi STECF, ki je ugotovil, da je stopnja preživetja vrst, zavrženih pri ribolovu s pastmi in vršami, verjetno visoka. Navedena izjema se torej lahko vključi v novi načrt za zavržke za obdobje 2019–2021.

(17)

Delegirana uredba (EU) 2018/46 je vključevala izjeme de minimis od obveznosti iztovarjanja za nekatere vrste ribolova. STECF je proučil dokaze, ki so jih predložile države članice (9), in ugotovil, da predloženi dokumenti vsebujejo utemeljene dokaze, da je dodatna izboljšanja glede selektivnosti težko doseči in/ali da so stroški ravnanja z naključnim ulovom nesorazmerni, pri čemer so ti dokazi v nekaterih primerih podprti s kvalitativno oceno stroškov. Ob upoštevanju navedenega in glede na to, da se okoliščine niso spremenile, je v skladu z odstotnimi deleži, predlaganimi v skupnem priporočilu, izjeme de minimis primerno še naprej uporabljati za:

(18)

Novo skupno priporočilo je predlagalo izjeme de minimis od obveznosti iztovarjanja za:

(19)

Dokaze, ki so jih države članice predložile v zvezi z novimi izjemami de minimis za vahnjo, trsko, šura in skušo, ki se jih lovi s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže, potegalke in vlečne mreže z gredjo, je pregledal odbor STECF, ki je ugotovil (10), da je treba zagotoviti dodatne podatke. Glede na to, da sta za zagotovitev teh podatkov potrebna nadaljnji ribolov in zbiranje podatkov, bi bilo treba posamezne izjeme za vsako vrsto omejiti na eno leto, za države članice pa bi morala veljati obveznost predložitve ustreznih podatkov, ki bi STECF omogočali, da v celoti oceni utemeljitev, Komisiji pa, da izvede ponovni pregled. Zadevne države članice bi morale izvesti dodatne preskuse in čim prej, najpozneje do 31. maja 2019, predložiti podatke v oceno STECF. Navedene izjeme bi se morale torej uporabljati začasno, in sicer do 31. decembra 2019.

(20)

Da bi se zagotovila zanesljiva ocena ravni zavržkov za določitev celotnega dovoljenega ulova (TAC), bi morale države članice v primerih, kadar izjema de minimis temelji na ekstrapolaciji primerov, za katere niso na voljo vsi podatki, in delnih informacij o floti, zagotoviti točne in preverljive podatke za celotno floto, za katero velja ta določba de minimis.

(21)

V skladu s členom 15(5)(a) Uredbe (EU) št. 1380/2013 lahko načrti za zavržke vključujejo tudi tehnične ukrepe za ribolov ali vrste, za katere velja obveznost iztovarjanja. Da bi se povečala selektivnost orodja in zmanjšal nenamerni ulov v Keltskem in Irskem morju, je primerno vključiti več selektivnih ukrepov za pridneni ribolov. STECF je na podlagi podatkov, ki so jih predložile države članice, ugotovil, da so predlagane spremembe za povečanje selektivnosti v severozahodnih vodah eden redkih poskusov regionalnih skupin za zmanjšanje težav z nenamernim ulovom. Tehnične ukrepe bi bilo torej treba vključiti v načrt za zavržke za obdobje 2019–2021.

(22)

Ukrepi iz skupnega priporočila so v skladu s členom 15(4) in (5)(c) ter členom 18(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 in se lahko vključijo v to uredbo.

(23)

Komisija je v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 preučila oceno STECF in potrebo, da države članice s 1. januarjem 2019 zagotovijo polno izvajanje obveznosti iztovarjanja. V več primerih izjeme zahtevajo nadaljnjo ribolovno dejavnost in zbiranje podatkov, da bi se lahko obravnavale pripombe STECF. Komisija meni, da bi bil v teh primerih pragmatičen in preudaren pristop k upravljanju ribištva, da se dovolijo začasne izjeme, in sicer ob predpostavki, da v nasprotnem primeru ne bi bilo mogoče izvajati potrebnega zbiranja podatkov, ki je bistveno za ustrezno in premišljeno upravljanje zavržkov ob upoštevanju začetka popolne veljavnosti obveznosti iztovarjanja.

(24)

Na podlagi novega skupnega priporočila je Delegirano uredbo (EU) 2018/46 primerno razveljaviti.

(25)

Ker ukrepi iz te uredbe neposredno vplivajo na načrtovanje ribolovne sezone plovil Unije in z njo povezane gospodarske dejavnosti, bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi. Uporabljati bi se morala od 1. januarja 2019 –

(1)

Cilj Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je postopna odprava zavržkov za ves ribolov v Uniji z uvedbo obveznosti iztovarjanja ulova za vrste, za katere veljajo omejitve ulova.

(2)

Člen 9 Uredbe (EU) št. 1380/2013 določa sprejetje večletnih načrtov, ki vsebujejo ohranitvene ukrepe za ribištvo, ki izkorišča določene staleže na ustreznem geografskem območju.

(3)

Taki večletni načrti določajo podrobnosti izvajanja obveznosti iztovarjanja in lahko na Komisijo prenesejo pooblastilo, da natančneje določi navedene podrobnosti na podlagi skupnih priporočil, ki jih oblikujejo države članice.

(4)

Kadar večletnega načrta ni, je Komisija na podlagi člena 15(6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 pooblaščena, da izvaja obveznost iztovarjanja z načrti za zavržke na podlagi skupnih priporočil, ki jih oblikujejo države članice.

(5)

Belgija, Danska, Francija, Nemčija, Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo imajo neposreden upravljalni interes za ribolov v Severnem morju. Po posvetovanju s Svetovalnim svetom za Severno morje so navedene države članice 31. maja 2017 Komisiji predložile skupno priporočilo o načrtu za zavržke za pridneni ribolov v Severnem morju. Na podlagi navedenega skupnega priporočila je bil v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2018/45 (3) določen načrt za zavržke, ki se za navedeni ribolov uporablja v letu 2018.

(6)

Evropski parlament in Svet sta 4. julija 2018 sprejela Uredbo (EU) 2018/973 o vzpostavitvi večletnega načrta za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže. S členom 11 navedene uredbe je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, ki določajo podrobnosti glede obveznosti iztovarjanja na podlagi skupnih priporočil, ki jih oblikujejo države članice.

(7)

Po posvetovanju s Svetovalnim svetom za Severno morje ter Svetovalnim svetom za pelagične staleže so Belgija, Danska, Francija, Nemčija, Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo 30. maja 2018 Komisiji predložili novo skupno priporočilo o podrobnostih glede izvajanja obveznosti iztovarjanja za pridneni ribolov v Severnem morju. Skupno priporočilo je bilo spremenjeno 30. avgusta 2018.

(8)

Kot je določeno v Uredbi (EU) 2018/973, Severno morje zajema razdelka ICES 2a in 3a ter podobmočje ICES 4.

(9)

Pridobljeni so bili znanstveni prispevki zadevnih znanstvenih organov, ki jih je pregledal Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) (4). Zadevni ukrepi so bili obravnavani na zasedanju strokovne skupine 11. septembra 2018, ki so se ga udeležili predstavniki 28 držav članic, Komisija in Evropski parlament kot opazovalec.

(10)

Za nekatere staleže, kot je morska plošča, je STECF ugotovil, da stopnje preživetja posameznih rib morda niso tako zanesljive kot pri drugih vrstah. Vendar je Komisija upoštevala relativni vpliv te izjeme na celotni stalež v primerjavi s posameznimi ribami in to uravnotežila s potrebo po nadaljevanju ribolovne dejavnosti, da bi se zagotovilo zbiranje podatkov za obravnavo pripomb STECF. V primerih, ko je relativna količina mrtvih zavržkov razmeroma majhna, je po mnenju Komisije pragmatičen in preudaren pristop k upravljanju ribolova, da se dovolijo začasne izjeme, ob zavedanju, da bi z zavrnitvijo izjeme preprečili potrebno zbiranje podatkov, ki je nepogrešljivo za ustrezno in utemeljeno upravljanje zavržkov glede na začetek polne veljavnosti obveznosti iztovarjanja.

(11)

Delegirana uredba (EU) 2018/45 določa izjeme zaradi visoke stopnje preživetja za ulov morskega lista, manjšega od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, z vlečnimi mrežami v razdelku ICES 4c na podlagi znanstvenih dokazov, ki so pokazali stopnje preživetja zavržkov. Navedeni dokazi so bili ocenjeni v prejšnjih letih in STECF je ugotovil (5), da so bili dokazi zadostni. V novem skupnem priporočilu je predlagana nadaljnja uporaba izjeme. STECF je opozoril, da nove informacije o tem, kje so območja odraščanja, niso bile zagotovljene (6). Ker trenutno ni opredeljenih območij odraščanja, se izjema lahko vključi v to uredbo, vendar bi morale države članice predložiti ustrezne informacije, takoj ko bodo taka območja opredeljena.

(12)

V Delegirano uredbo (EU) 2018/45 je bila na podlagi znanstvenih dokazov, ki so pokazali stopnje preživetja, vključena izjema zaradi visoke stopnje preživetja, kot je določeno v členu 15(4)(b) Uredbe (EU) št. 1380/2013, za ulov škampa z vršami v razdelkih ICES 2a in 3a ter na podobmočju ICES 4. Navedeni dokazi so bili v ocenjeni prejšnjih letih in STECF je ugotovil (7), da so dokazi zadostni. V novem skupnem priporočilu je predlagana nadaljnja uporaba izjeme. Ker se okoliščine niso spremenile, bi bilo treba navedeno izjemo vključiti v to uredbo.

(13)

V Delegirano uredbo (EU) 2018/45 je bila vključena izjema zaradi visoke stopnje preživetja za ulov škampa na podobmočju ICES 4 za nekatera orodja pod pogojem, da se uporabi selektivna naprava NETGRID. Navedena izjema je bila omejena na zimske mesece in nekatere funkcionalne enote ICES. V novem skupnem priporočilu je predlagana nadaljnja uporaba navedene izjeme in njena razširitev na razdelka ICES 2a in 3a. Države članice so v letu 2018 zagotovile posodobljene znanstvene dokaze, da bi dokazale stopnje preživetja za škampa, ulovljenega s pridnenimi vlečnimi mrežami, ki so opremljene z vrečo z velikostjo mrežnega očesa, večjo od 80 mm ali veliko najmanj 70 mm, in posebnimi selektivnimi napravami. Dokazi so bili predloženi STECF, ki je izrazil pomisleke (8) o oceni preživetja, ki se nanaša na zahodno obalo Severnega morja, in o reprezentativnosti navedenih ocen za celotno območje. Vendar je STECF opozoril, da podporni znanstveni podatki temeljijo na zanesljivem pristopu in da je tehnika vrednotenja, ki je bila uporabljena v okviru širših flot, razumna. V navedenih okoliščinah se lahko izjema uporablja do 31. decembra 2021, vendar bi morale države članice z neposrednim upravljalnim interesom predložiti podatke o ribolovu na zahodni obali Severnega morja.

(14)

V Delegirano uredbo (EU) 2018/45 je bila na podlagi znanstvenih dokazov, ki so dokazali stopnje preživetja, vključena izjema zaradi visoke stopnje preživetja za prilov vrst, za katere veljajo omejitve ulova pri ribolovu z vršami in kogoli. Navedeni dokazi so bili ocenjeni v prejšnjih letih in STECF je ugotovil (9), da je umrljivost zavrženih rib glede na razpoložljive podatke najverjetneje nizka, dejanski ulov pri ribolovu pa zanemarljiv. Ker ulov ni znaten in ker se okoliščine niso spremenile, se navedena izjema lahko vključi v to uredbo.

(15)

V novem skupnem priporočilu je predlagana izjema zaradi visoke stopnje preživetja za morsko ploščo pri ribolovu z zabodnimi mrežami in trislojnimi mrežami v razdelku ICES 3a in na podobmočju ICES 4. Države članice so zagotovile znanstvene dokaze, da bi dokazale stopnje preživetja zavržkov morske plošče pri navedenem ribolovu. Dokazi so bili predloženi STECF in ta je ugotovil (10), da so bile zagotovljene razumne informacije, ki kažejo precej visoko stopnjo preživetja. Navedeno izjemo bi bilo zato treba vključiti v to uredbo.

(16)

Novo skupno priporočilo vključuje izjemo zaradi visoke stopnje preživetja za morsko ploščo pri ribolovu z danskimi potegalkami v razdelku ICES 3a in na podobmočju ICES 4. Države članice so zagotovile znanstvene dokaze, da bi dokazale stopnje preživetja zavržkov morske plošče pri tem ribolovu. Dokazi so bili predloženi STECF in ta je ugotovil (11), da so podatki o stopnjah preživetja iz študije zanesljivi, čeprav bi bilo mogoče uporabiti dodatne dejavnike za okrepitev stopnje preživetja, saj se ta znatno zmanjša, če je za izločitev morske plošče potrebnih več kot 30 minut. Navedena izjema se zato lahko vključi v to uredbo.

(17)

V novem skupnem priporočilu je predlagana izjema zaradi visoke stopnje preživetja za ulov in prilov morske plošče pri ribolovu, usmerjenem v bokoplute ali somerne ribe, ki z vlečnimi mrežami poteka v razdelku ICES 3a in na podobmočju ICES 4 v zimskih mesecih. Države članice so zagotovile znanstveno mnenje, da bi dokazale stopnje preživetja zavržkov morske plošče pri navedenem ribolovu. Dokazi so bili predloženi STECF in ta je ugotovil (12), da so se stopnje preživetja v podporni študiji znižale, če je v poletnih mesecih izločanje trajalo več kot 60 minut, zato nizka stopnja preživetja morske plošče v poletnih mesecih upravičuje omejitev izjeme na zimske mesece. Navedeno izjemo bi bilo zato treba vključiti v to uredbo.

(18)

V novem skupnem priporočilu je predlagana izjema zaradi visoke stopnje preživetja za ulov morske plošče, manjše od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, z vlečnimi mrežami z gredjo na podobmočju ICES 4 in v razdelku ICES 2a. Države članice so zagotovile znanstvene dokaze, da bi dokazale stopnje preživetja zavržkov pri navedenem ribolovu. Dokazi so bili predloženi STECF in ta je ugotovil (13), da na stopnjo preživetja pri navedenem ribolovu vplivajo številni dejavniki in da je zelo spremenljiva. STECF hkrati ni bil prepričan, ali je glede na izkazane razmeroma visoke stopnje zavržkov in razmeroma nizke stopnje preživetja verjetno, da bodo znatne količine zavrženih morskih plošč preživele. Da bi zbrali te podatke, bi se ribolov moral nadaljevati, zato Komisija meni, da bi bilo treba odobriti izjemo, vendar bi morale imeti države članice obveznost predložiti ustrezne podatke, ki bi STECF omogočili, da celovito oceni utemeljitev, Komisiji pa, da opravi pregled. V navedenih okoliščinah se lahko izjema začasno uporablja do 31. decembra 2019. Države članice z neposrednim upravljalnim interesom bi morale predložiti: (a) časovni načrt, oblikovan zato, da se poviša stopnja preživetja, ki ga bo znanstveno ocenil STECF, in (b) letna poročila o napredku in spremembah/prilagoditvah programa preživetja.

(19)

Za raže, ulovljene z vsemi ribolovnimi orodji v razdelkih ICES 2a in 3a in na podobmočju ICES 4, niso na voljo podrobni znanstveni dokazi o stopnjah preživetja za vse segmente in kombinacije flote, ki so upravičene do izjeme. Razen redkih izjem stopnje preživetja na splošno sicer veljajo za zanesljive, vendar so potrebne dodatne podrobnosti. Da bi zbrali te podatke, bi se ribolov moral nadaljevati, zato Komisija meni, da bi bilo treba odobriti izjemo, vendar bi morale imeti države članice obveznost predložiti ustrezne podatke, ki bi STECF omogočili, da celovito oceni utemeljitev, Komisiji pa, da opravi pregled. Države članice z neposrednim upravljalnim interesom bi morale vsako leto do 31. maja predložiti: (a) časovni načrt, oblikovan zato, da se poviša stopnja preživetja in zapolnijo podatkovne vrzeli, ki jih je ugotovil STECF, ki ga bo vsako leto znanstveno ocenil STECF, ter (b) letna poročila o napredku in morebitnih spremembah/prilagoditvah programov preživetja.

(20)

Pri proučevanju stopenj preživetja raž je bilo ugotovljeno, da imajo cvetaste raže (Leucoraja naevus) bistveno nižjo stopnjo preživetja kot druge vrste, znanstveno razumevanje pa je manj zanesljivo. Vendar bi s popolno izključitvijo te vrste iz izjeme preprečili ribolov ter nadaljnje točno zbiranje podatkov. Komisija zato meni, da bi bilo treba to izjemo odobriti le za eno leto ter da bi bilo nujno oblikovati nove študije in izboljšane ukrepe preživetja ter jih čim prej, po možnosti pred 31. majem 2019, predložiti STECF v oceno.

(21)

V Delegirano uredbo (EU) 2018/45 so bile vključene izjeme de minimis za:

(22)

Države članice so predložile dokaze v podporo navedenim izjemam de minimis. STECF (14) je navedene dokaze pregledal in ugotovil (15), da dokumenti, ki so jih predložile države članice, vsebujejo utemeljene dokaze, da je nadaljnjo izboljšavo selektivnosti težko doseči ali da pomeni nesorazmerne stroške pri ravnanju z neželenim ulovom. Ker se okoliščine niso spremenile, je primerna nadaljnja uporaba izjem de minimis v skladu z odstotnimi deleži in potrebnimi spremembami, predlaganimi v novem skupnem priporočilu na podlagi člena 15(5)(c) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(23)

V novem skupnem priporočilu je predlagana izjema de minimis za:

(24)

Države članice so zagotovile znanstvene dokaze v podporo novim izjemam de minimis, ki so jih utemeljile s težavami pri doseganju boljše selektivnosti in nesorazmernimi stroški ravnanja z ulovom. STECF je navedene dokaze pregledal na plenarnem zasedanju, ki je potekalo od 2. do 6. julija 2018.

(25)

Kar zadeva izjemo za mola in trsko, ulovljena s pridnenimi vlečnimi mrežami v razdelkih ICES 4a in 4b, je STECF ugotovil, da nekatere države članice niso predložile ustreznih podatkov. Da bi zbrali te podatke, bi se ribolov moral nadaljevati, zato Komisija meni, da bi bilo treba do 31. decembra 2019 odobriti začasno izjemo, vendar bi morale imeti države članice obveznost predložiti ustrezne podatke, ki bi STECF omogočili, da celovito oceni utemeljitev, Komisiji pa, da opravi pregled. Zadevne države članice bi morale izvesti dodatne preskuse in čim prej ter pred 31. majem 2019 STECF zagotoviti informacije za oceno.

(26)

Na podlagi dokazov, ki so jih zagotovile države članice, je po mnenju STECF primerno določiti izjeme de minimis za morsko ploščo, ulovljeno z nekaterimi pridnenimi vlečnimi mrežami na podobmočju ICES 4.

(27)

STECF je ugotovil, da so bili predloženi razumni podatki, da se odobri izjema de minimis pri ribolovu rjave kozice z vlečnimi mrežami z gredjo v razdelkih ICES 4b in 4c.

(28)

Kar zadeva izjeme de minimis za lenga, ulovljenega z nekaterimi pridnenimi vlečnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa od 100 do 119 mm na podobmočju ICES 4, je po mnenju STECF težko z gotovostjo oceniti učinek izboljšanja selektivnosti pri zadevnem ribolovu. STECF je opozoril, da nekatere države članice niso zagotovile ustreznih podatkov. Vendar je hkrati priznal, da je oprema, ki se uporablja pri zadevnem ribolovu, že selektivna in da bi ribolov z nadaljnjim izboljšanjem selektivnosti postal nedonosen. Da bi zbrali te podatke, bi se ribolov moral nadaljevati, zato Komisija meni, da bi bilo treba do 31. decembra 2019 odobriti začasno izjemo, vendar bi morale imeti države članice obveznost predložiti ustrezne podatke, ki bi STECF omogočili, da celovito oceni utemeljitev, Komisiji pa, da opravi pregled. Države članice bi morale predložiti (a) podatke, ki kažejo, da je izboljšanje selektivnosti pri zadevnem ribolovu zelo težko doseči, in (b) dodatne informacije o ulovu ali floti v zvezi s flotami drugih držav članic, ki so morda prav tako dejavne pri ribolovu. Zadevne države članice bi morale izvesti dodatne preskuse in čim prej ter pred 31. majem 2019 STECF zagotoviti informacije za oceno.

(29)

Na podlagi dokazov, ki so jih zagotovile države članice, in ugotovitev STECF bi bilo treba odobriti izjemo de minimis za lenga, ulovljenega z nekaterimi pridnenimi vlečnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa 120 mm ali več na podobmočju ICES 4.

(30)

STECF je v svojih sklepih opozoril, da so bile zagotovljene podrobne informacije za izjemo de minimis za mola, ulovljenega z nekaterimi vlečnimi mrežami z gredjo na podobmočju ICES 4. Vendar je STECF navedel omejitve pri izboljšanju selektivnosti pri ulovu mola in opozoril, da bi se s pristopom za izračun izjeme de minimis lahko omejila selektivnost pri ulovu mola, saj bi se ves neželeni ulov mola morebiti lahko zavrgel. V navedenih okoliščinah bi bilo treba izjemo uporabljati na ravni opazovanih zavržkov (2 %), države članice pa bi morale imeti obveznost predložiti ustrezne podatke, ki bi STECF omogočili, da celovito oceni utemeljitev, Komisiji pa, da opravi letni pregled. Zadevne države članice bi morale izvesti dodatne preskuse in vsako leto čim prej ter pred 31. majem STECF zagotoviti informacije za oceno.

(31)

STECF je pregledal dokaze, ki so jih države članice zagotovile o novih izjemah de minimis v zvezi s šurom in skušo, ulovljenima s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže, potegalke in vlečne mreže z gredjo, ter ugotovil, da je treba zagotoviti dodatne informacije. Ker je za zagotovitev teh informacij treba nadaljevati ribolovno dejavnost in zbiranje podatkov, bi morale biti posamezne izjeme za vsako posamezno vrsto omejene na eno leto, države članice pa bi morale imeti obveznost predložiti ustrezne podatke, ki bi STECF omogočili, da celovito oceni utemeljitev, Komisiji pa, da opravi pregled. Zadevne države članice bi morale izvesti dodatne preskuse in čim prej ter pred 31. majem 2019 STECF zagotoviti informacije za oceno. Te izjeme bi se zato morale začasno uporabljati do 31. decembra 2019.

(32)

Da se za namene določitve celotnega dovoljenega ulova zagotovijo zanesljive ocene ravni zavržkov, bi morale države članice v primerih, ko izjema de minimis temelji na ekstrapolaciji okoliščin z omejenimi podatki in delnih informacijah o floti, zagotoviti točne in preverljive podatke za celotno floto, ki je zajeta z določbo de minimis.

(33)

V skladu s členom 15(5)(a) Uredbe (EU) št. 1380/2013 lahko podrobnosti o izvajanju obveznosti iztovarjanja vključujejo tehnične ukrepe iz člena 7(2) navedene uredbe. Za povečanje selektivnosti orodja in zmanjšanje neželenega ulova v Skagerraku je primerno ohraniti več tehničnih ukrepov, o katerih sta se Unija in Norveška dogovorili v letih 2011 (16) in 2012 (17), ter dovoliti uporabo selektivne naprave SepNep.

(34)

Ukrepi iz novega skupnega priporočila so skladni s členom 15(4), členom 15(5)(c) in členom 18(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter z Uredbo (EU) 2018/973 in zlasti s členom 11 Uredbe, zato se lahko vključijo v to uredbo.

(35)

Na podlagi člena 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 je Komisija proučila tako oceno STECF kot potrebo, da države članice 1. januarja 2019 zagotovijo polno izvajanje obveznosti iztovarjanja. V številnih primerih je zaradi izjem treba nadaljevati ribolovno dejavnost in zbiranje podatkov, da se obravnavajo pripombe STECF. V teh primerih je po mnenju Komisije pragmatičen in preudaren pristop k upravljanju ribolova, da se dovolijo začasne izjeme, ob zavedanju, da bi se v nasprotnem primeru preprečilo potrebno zbiranje podatkov, ki je nepogrešljivo za ustrezno in utemeljeno upravljanje zavržkov glede na začetek polne veljavnosti obveznosti iztovarjanja.

(36)

V skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) 2018/973 se pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z obveznostjo iztovarjanja prenese na Komisijo za obdobje petih let, in sicer od 5. avgusta 2018. Zato je primerno, da se učinek izjem zaradi visoke stopnje preživetja in izjem de minimis od obveznosti iztovarjanja revidira v tretjem letu uporabe te uredbe.

(37)

Ker ukrepi iz te uredbe neposredno vplivajo na načrtovanje ribolovne sezone plovil Unije in z njo povezane gospodarske dejavnosti, bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi. Ta uredba bi se morala uporabljati od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2021 –

(1)

„Ploskev Seltra“ pomeni selektivno napravo:

(2)

„Selektivna naprava NETGRID“ pomeni selektivno napravo, ki je sestavljena iz razdelka s štirimi ploskvami, vstavljenega v vlečno mrežo z dvema ploskvama z nagnjeno površino mreže z rombastimi mrežnimi očesi velikosti najmanj 200 mm, ki vodi do izhodne odprtine na vrhu vlečne mreže.

(3)

„Flamska ploskev“ pomeni zadnji konusni mrežasti del vlečne mreže z gredjo, katerega:

(4)

„SepNep“ pomeni vlečno mrežo s širilkami, ki:

(a)

pri ribolovu morskega lista s plovili, ki uporabljajo trislojne mreže in zabodne mreže (GN, GNS, GND, GNC, GTN, GTR, GEN, GNF) v vodah Unije razdelkov ICES 2a in 3a in podobmočja ICES 4:

količina morskega lista, manjšega in večjega od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, ki ne presega 3 % celotnega letnega ulova navedene vrste;

(b)

pri ribolovu morskega lista s plovili, ki uporabljajo vlečne mreže z gredjo (TBB) z velikostjo mrežnega očesa od 80 do 119 mm in ki so opremljene s flamsko ploskvijo, v vodah Unije podobmočja ICES 4:

količina morskega lista, manjšega od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, ki ne presega 6 % celotnega letnega ulova navedene vrste v letu 2019 in 5 % v ostalem obdobju;

(c)

pri ribolovu škampa s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže (OTB, TBN), katerih velikost mrežnega očesa je enaka ali večja od 70 mm in ki so opremljene s selektivno rešetko za vrste z razdaljo med prečkami največ 35 mm, v vodah Unije razdelka ICES 3a:

skupna količina morskega lista, vahnje, mola, trske, saja in osliča, manjših od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, do največ 4 % celotnega letnega ulova škampa, morskega lista, vahnje, mola in severne kozice ter trske, saja in osliča;

(d)

pri ribolovu severne kozice s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže (OTB), katerih velikost mrežnega očesa je enaka ali večja od 35 mm ter ki so opremljene s selektivno rešetko za vrste z razdaljo med prečkami največ 19 mm in odprtino za ribe, v vodah Unije razdelka ICES 3a:

skupna količina morskega lista, vahnje, mola, trske, morske plošče, saja, sleda, norveškega moliča, velike srebrenke in sinjega mola, manjših od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, do največ 5 % celotnega letnega ulova škampa, morskega lista, vahnje, mola, trske, saja, morske plošče, severne kozice, osliča, norveškega moliča, velike srebrenke, sleda in sinjega mola;

(e)

pri mešanem pridnenem ribolovu s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže ali potegalke (OTB, OTT, SDN, SSC) z velikostjo mrežnega očesa od 70 do 99 mm (TR2), v vodah Unije razdelka ICES 4c:

skupna količina mola in trske, manjših od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, ki v letu 2019 ne presega 6 % ter v letih 2020 in 2021 5 % celotnega letnega ulova vrst, manjših od najmanjše referenčne velikosti, za katere bi veljala obveznost iztovarjanja; največja količina trske, ki se lahko zavrže, je omejena na 2 % navedenih celotnih letnih ulovov;

(f)

pri mešanem pridnenem ribolovu s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže ali potegalke (OTB, OTT, SDN, SSC) z velikostjo mrežnega očesa od 70 do 99 mm, v vodah Unije razdelkov ICES 4a in 4b:

(g)

pri ribolovu s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže (OTB, OTT, TBN) z velikostjo mrežnega očesa od 90 do 119 mm, ki so opremljene s ploskvijo Seltra, ali pridnene vlečne mreže (OTB, OTT, TBN), katerih velikost mrežnega očesa je enaka ali večja od 120 mm, v vodah Unije razdelka ICES 3a:

količina mola, manjšega od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, do največ 2 % celotnega letnega ulova škampa, trske, vahnje, mola, saja, morskega lista, morske plošče in osliča;

(h)

pri ribolovu škampa s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže z velikostjo mrežnega očesa od 80 do 99 mm, ki so opremljene z napravo SepNep, v vodah Unije podobmočja ICES 4:

količina morske plošče, manjše od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, ki ne presega 3 % celotnega letnega ulova saja, morske plošče, vahnje, mola, trske, severne kozice, morskega lista in škampa;

(i)

pri ribolovu rjave kozice s plovili, ki uporabljajo vlečne mreže z gredjo, v vodah Unije razdelkov ICES 4b in 4c:

količina vseh vrst, za katere veljajo omejitve ulova, ki v letih 2019 in 2020 ne presega 7 %, v letu 2021 pa 6 % celotnega letnega ulova vseh vrst, za katere veljajo omejitve ulova;

(j)

pri pridnenem ribolovu s plovili, ki lovijo lenga in pri tem uporabljajo pridnene vlečne mreže (OTB, OTT, PTB) z velikostjo mrežnega očesa od 100 do 119 mm, v vodah Unije podobmočja ICES 4:

(k)

pri pridnenem ribolovu s plovili, ki lovijo lenga in pri tem uporabljajo pridnene vlečne mreže (OTB, OTT, PTB), katerih velikost mrežnega očesa je enaka ali večja od 120 mm, v vodah Unije podobmočja ICES 4:

količina lenga, manjšega od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, ki ne presega 3 % celotnega letnega ulova lenga v navedenem ribolovu;

(l)

pri mešanem pridnenem ribolovu s plovili, ki uporabljajo vlečne mreže z gredjo, katerih velikost mrežnega očesa znaša od 80 do 119 mm, v vodah Unije podobmočja ICES 4:

(m)

pri mešanem pridnenem ribolovu s pridnenimi vlečnimi mrežami (OTB, OTT, PTB, TBB) z velikostjo mrežnega očesa od 80 do 99 mm na podobmočju ICES 4:

(n)

pri mešanem pridnenem ribolovu s pridnenimi vlečnimi mrežami (OTB, OTT, PTB, TBB) z velikostjo mrežnega očesa od 80 do 99 mm na podobmočju ICES 4:

(1)

Cilj Uredbe (EU) št. 1380/2013 je postopna odprava zavržkov v ribištvu Unije z uvedbo obveznosti iztovarjanja za ulov vrst, za katere veljajo omejitve ulova, v Sredozemskem morju pa tudi za ulov vrst, za katere veljajo najmanjše velikosti, kot so opredeljene v Prilogi III k Uredbi Sveta (ES) št. 1967/2006 (2).

(2)

V skladu s členom 15(1)(d) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se obveznost iztovarjanja uporablja za pridneni ribolov v Sredozemskem morju najpozneje od 1. januarja 2017 za vrste, ki opredeljujejo ribištvo, za vse ostale vrste pa najpozneje od 1. januarja 2019.

(3)

Za izvajanje obveznosti iztovarjanja člen 15(6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Komisijo pooblašča, da na podlagi skupnih priporočil, ki jih države članice pripravijo po posvetovanju z zadevnimi svetovalnimi sveti, z delegiranim aktom sprejme načrte za zavržke, ki lahko veljajo največ tri leta z možnostjo podaljšanja za nadaljnja tri leta.

(4)

Z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/86 (3) je Komisija na podlagi treh skupnih priporočil, ki ji jih je leta 2016 predložilo več držav članic z neposrednim upravljalnim interesom za Sredozemsko morje (Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Malta in Slovenija), določila načrt za zavržke za nekatere vrste pridnenega ribolova v Sredozemskem morju, ki se uporablja od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2019. Navedena tri skupna priporočila so zadevala zahodno Sredozemsko morje, Jadransko morje oziroma jugovzhodno Sredozemsko morje.

(5)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/86 je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/153 (4) na podlagi dveh skupnih priporočil, ki so jih glede zahodnega Sredozemskega morja in Jadranskega morja predložile zadevne države članice z neposrednim upravljalnim interesom.

(6)

Francija, Italija in Španija so 4. junija 2018 po posvetovanju z regionalno skupino na visoki ravni Pescamed Komisiji predložile novo skupno priporočilo za načrt za zavržke za pridneni ribolov v zahodnem Sredozemskem morju (v nadaljnjem besedilu: novo skupno priporočilo za zahodno Sredozemsko morje). Skupno priporočilo je bilo spremenjeno 27. avgusta 2018.

(7)

Ciper, Grčija, Italija in Malta so 7. junija 2018 po posvetovanju z regionalno skupino na visoki ravni Sudestmed Komisiji predložile novo skupno priporočilo za načrt za zavržke za pridneni ribolov v jugovzhodnem Sredozemskem morju (v nadaljnjem besedilu: novo skupno priporočilo za jugovzhodno Sredozemsko morje). Skupno priporočilo je bilo spremenjeno 28. avgusta 2018.

(8)

Hrvaška, Italija in Slovenija so 8. junija 2018 po posvetovanju z regionalno skupino na visoki ravni Adriatica Komisiji predložile novo skupno priporočilo za načrt za zavržke za pridneni ribolov v Jadranskem morju (v nadaljnjem besedilu: novo skupno priporočilo za Jadransko morje). Skupno priporočilo je bilo spremenjeno 29. avgusta 2018.

(9)

Navedena tri nova skupna priporočila je ocenil Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (v nadaljnjem besedilu: STECF) na poletnem plenarnem zasedanju, ki je potekalo od 2. do 6. julija 2018 (5).

(10)

Komisija je v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 upoštevala tako oceno STECF kot potrebo držav članic, da zagotovijo, da se 1. januarja 2019 obveznost iztovarjanja v celoti izvaja. V več primerih izjeme zahtevajo nadaljnjo ribolovno dejavnost in zbiranje podatkov, da bi se lahko obravnavale pripombe STECF. Komisija meni, da bi bil v teh primerih pragmatičen in preudaren pristop k upravljanju ribištva, da se dovolijo začasne izjeme, in sicer ob predpostavki, da v nasprotnem primeru ne bi bilo mogoče izvajati potrebnega zbiranja podatkov, ki je bistveno za ustrezno in premišljeno upravljanje zavržkov ob upoštevanju začetka popolne veljavnosti obveznosti iztovarjanja.

(11)

V novem skupnem priporočilu za zahodno Sredozemsko morje je predlagano, da se do 31. decembra 2021 podaljša uporaba izjem zaradi visoke stopnje preživetja, kot je določeno v členu 15(4)(b) Uredbe (EU) št. 1380/2013, za veliko pokrovačo (Pecten jacobaeus), ladinke (Venerupis spp.) in venernice (Venus spp.), ulovljene z mehaniziranimi strgačami (HMD). Navedena izjema zaradi visoke stopnje preživetja je bila uvedena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/86. Pri ocenjevanju novega skupnega priporočila je STECF ugotovil, da dodatne podporne informacije niso bile predložene. Vendar v literaturi obstajajo znanstveni dokazi, ki dokazujejo preživetje navedenih vrst. Ker so visoke stopnje preživetja možne ter ob upoštevanju značilnosti orodja, ribolovnih praks in ekosistema Komisija glede na to, da se okoliščine niso spremenile, meni, da bi bilo treba še naprej uporabljati izjemo zaradi visoke stopnje preživetja.

(12)

V novem skupnem priporočilu za zahodno Sredozemsko morje je predlagano, da se do 31. decembra 2021 podaljša uporaba izjeme zaradi visoke stopnje preživetja za škampa (Nephrops norvegicus), ulovljenega s pridnenimi vlečnimi mrežami (OTB, OTT, PTB, TBN, TBS, TB, OT, PT, TX). Navedena izjema zaradi visoke stopnje preživetja je bila uvedena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/153. V novem skupnem priporočilu je bilo prvotno predlagano, da se ta izjema uporablja vse mesece, razen julija, avgusta in septembra, za katere bi veljala nova izjema de minimis. STECF je menil, da ni nobenega dokaza, ki bi podprl izjemo de minimis v poletnih mesecih, in ni podal nadaljnjih pripomb. Vendar obstajajo znanstveni dokazi, ki dokazujejo preživetje navedene vrste v tej in drugih regijah. Ker so visoke stopnje preživetja možne ter ob upoštevanju značilnosti orodja, ribolovnih praks in ekosistema Komisija meni, da bi bilo treba izjemo zaradi visoke stopnje preživetja še naprej uporabljati celo leto.

(13)

V novem skupnem priporočilu za Jadransko morje je predlagano, da se podaljša izjema zaradi visoke stopnje preživetja za morskega lista (Solea solea), ulovljenega z vlečno mrežo z gredjo (rapido, TBB). Navedena izjema zaradi visoke stopnje preživetja je bila uvedena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/86. STECF tega novega zahtevka ni ocenil. Vendar pa v GSA17 v Jadranskem morju poteka ad hoc študija o preživetju navedene vrste. Komisija zato meni, da bi bilo treba navedeno izjemo uporabljati samo še eno leto. Zadevne države članice bi morale ustrezne podatke predložiti do 1. maja 2019, da bi tako STECF omogočile nadaljnje ocenjevanje.

(14)

V treh novih skupnih priporočilih je predlagano, da se izjema zaradi visoke stopnje preživetja uporablja za škampa (Nephrops norvegicus), ulovljenega z vršami in pastmi (FPO, FIX) v zahodnem Sredozemskem morju, Jadranskem morju in jugovzhodnem Sredozemskem morju. STECF je menil, da posebne informacije, ki bi podpirale to izjemo, niso bile predložene. Komisija zato meni, da bi bilo treba navedeno izjemo uvesti samo za eno leto. Zadevne države članice bi morale dodatne ustrezne podatke predložiti do 1. maja 2019, da bi tako STECF omogočile nadaljnje ocenjevanje.

(15)

V treh novih skupnih priporočilih je predlagano, da se izjema zaradi visoke stopnje preživetja uporablja za okatega ribona (Pagellus bogaraveo), ulovljenega s trnki in vrvicami (LHP, LHM, LLS, LLD, LL, LTL, LX) v zahodnem Sredozemskem morju, Jadranskem morju in jugovzhodnem Sredozemskem morju. STECF je menil, da bi bilo treba predložiti dodatne dokaze, ki bi v celoti podprli predlagano izjemo. Komisija zato meni, da bi bilo treba navedeno izjemo uvesti samo za eno leto. Zadevne države članice bi morale dodatne ustrezne podatke predložiti do 1. maja 2019, da bi tako STECF omogočile nadaljnje ocenjevanje.

(16)

V treh novih skupnih priporočilih je predlagano, da se izjema zaradi visoke stopnje preživetja uporablja za jastoga (Homarus gammarus) in raroge (Palinuridae), ulovljene z mrežami (GNS, GN, GND, GNC, GTN, GTR, GEN) ter vršami in pastmi (FPO, FIX) v zahodnem Sredozemskem morju, Jadranskem morju in jugovzhodnem Sredozemskem morju. STECF je menil, da je študija o preživetju rarogov, ki so jo predložile zadevne države članice, precej zanesljiva in kaže kratkoročne stopnje preživetja, da pa je njena velikost vzorca majhna. Za raroge in jastoga bi bilo treba zagotoviti dodatne znanstvene dokaze. Komisija zato meni, da bi bilo treba navedeno izjemo uvesti samo za eno leto. Zadevne države članice bi morale ustrezne dodatne podatke predložiti do 1. maja 2019, da bi tako STECF omogočile nadaljnje ocenjevanje.

(17)

V novih skupnih priporočilih za Jadransko morje in jugovzhodno Sredozemsko morje je predlagano, da se izjema zaradi visoke stopnje preživetja uporablja za škampa (Nephrops norvegicus), ulovljenega s pridnenimi vlečnimi mrežami (OTB, OTT, PTB, TBN, TBS, TB, OT, PT, TX) v Jadranskem morju in jugovzhodnem Sredozemskem morju. V novem skupnem priporočilu je bilo prvotno predlagano, da se ta izjema uporablja vse mesece, razen julija, avgusta in septembra, za katere bi veljala nova izjema de minimis. STECF je menil, da ni nobenega dokaza, ki bi podprl izjemo de minimis v poletnih mesecih, in ni podal nadaljnjih pripomb. Vendar obstajajo znanstveni dokazi, ki dokazujejo preživetje navedene vrste v drugih regijah. Ker so visoke stopnje preživetja možne ter ob upoštevanju značilnosti orodja, ribolovnih praks in ekosistema Komisija meni, da bi bilo treba uvesti izjemo zaradi visoke stopnje preživetja, ki bi se uporabljala celo leto.

(18)

V treh novih skupnih priporočilih je nadalje predlagano, da se uporaba izjeme de minimis, kot je določena v členu 15(4)(c) Uredbe (EU) št. 1380/2013, razširi na osliča (Merluccius merluccius) in bradače (Mullus spp.), in sicer do 6 % celotnega letnega ulova navedenih vrst v letih 2019 in 2020 ter do 5 % celotnega letnega ulova navedenih vrst v letu 2021 s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže (OTB, OTT, PTB, TBN, TBS, TB, OT, PT in TX), in do 1 % celotnega letnega ulova navedenih vrst v letih 2019, 2020 in 2021 s plovili, ki uporabljajo zabodne in trislojne mreže (GNS, GN, GND, GNC, GTN, GTR, GEN), v zahodnem Sredozemskem morju, Jadranskem morju in jugovzhodnem Sredozemskem morju. Izjema de minimis za navedene vrste je bila uvedena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/86. Na podlagi znanstvenih dokazov, ki so bili ob tej priložnosti predloženi v skupnem priporočilu in jih je pregledal STECF, ter ob upoštevanju značilnosti orodja, velikega števila vrst pri ribolovnih dejavnostih, ribolovnih vzorcev in posebnosti Sredozemskega morja (npr. prevladujočega malega ribolova) je Komisija menila, da je primerno določiti takšne izjeme de minimis, da bi se izognili nesorazmernim stroškom ravnanja z neželenim ulovom. STECF ni ocenil novega priporočila glede pridnenih vlečnih mrež. Pri ocenjevanju novega skupnega priporočila za zabodne in trislojne mreže je ugotovil, da informacije, ki so jih predložile zadevne države članice, niso bile popolne. Komisija pa glede na to, da se okoliščine niso spremenile, meni, da bi se morala izjema de minimis še naprej uporabljati z navedenimi odstotnimi deleži.

(19)

V novem skupnem priporočilu za Jadransko morje je predlagano, da se uporaba izjeme de minimis razširi na osliča (Merluccius merluccius) in bradače (Mullus spp.) do 1 % celotnega letnega ulova navedenih vrst v letih 2019, 2020 in 2021 s plovili, ki uporabljajo vlečno mrežo z gredjo (rapido, TBB), ter na morskega lista (Solea solea) do 3 % celotnega letnega ulova navedene vrste v letih 2019, 2020 in 2021 s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže (OTB, OTT, PTB, TBN, TBS, TB, OT, PT, TX), v Jadranskem morju. Izjema de minimis za navedene vrste je bila uvedena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/86. Na podlagi znanstvenih dokazov, ki so bili ob tej priložnosti predloženi v skupnem priporočilu in jih je pregledal STECF, ter ob upoštevanju značilnosti orodja, velikega števila vrst pri ribolovnih dejavnostih, ribolovnih vzorcev in posebnosti Sredozemskega morja (npr. prevladujočega malega ribolova) je Komisija menila, da je primerno določiti takšne izjeme de minimis (do 1 % za osliča in bradače ter do 3 % za morskega lista), da bi se izognili nesorazmernim stroškom ravnanja z neželenim ulovom. Pri ocenjevanju novega skupnega priporočila je STECF ugotovil, da niso bile predložene nobene posebne informacije, ki bi podpirale veliko povečanje uporabljenih odstotnih deležev. Komisija glede na to, da se okoliščine, povezane z uporabo sedanjih odstotnih deležev, niso spremenile, meni, da bi se morala navedena izjema še naprej uporabljati z navedenimi odstotnimi deleži.

(20)

V novem skupnem priporočilu za jugovzhodno Sredozemlje je predlagano, da se uporaba izjeme de minimis razširi na dolgoostno rdečo kozico (Parapenaeus longirostris) do 6 % celotnega letnega ulova navedene vrste v letih 2019 in 2020 ter do 5 % celotnega letnega ulova navedene vrste v letu 2021 s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže (OTB, OTT, PTB, TBN, TBS, TB, OT, PT, TX) v jugovzhodnem Sredozemskem morju. Izjema de minimis za navedeno vrsto je bila uvedena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/86. Na podlagi znanstvenih dokazov, ki so bili ob tej priložnosti predloženi v skupnem priporočilu in jih je pregledal STECF, ter ob upoštevanju značilnosti orodja, velikega števila vrst pri ribolovnih dejavnostih, ribolovnih vzorcev in posebnosti Sredozemskega morja (npr. prevladujočega malega ribolova) je Komisija menila, da je primerno določiti takšno izjemo de minimis, da bi se izognili nesorazmernim stroškom ravnanja z neželenim ulovom. STECF tega novega priporočila ni ocenil. Komisija glede na to, da se okoliščine niso spremenile, meni, da bi se morala ta izjema še naprej uporabljati z navedenimi odstotnimi deleži.

(21)

V novih skupnih priporočilih za zahodno Sredozemsko morje je predlagano, da se izjema de minimis uporablja za brancina (Dicentrarchus labrax), srebrnega špara (Diplodus annularis), pica (Diplodus puntazzo), šarga (Diplodus sargus), fratrca (Diplodus vulgaris), kirnje (Epinephelus spp.), ovčico (Lithognathus mormyrus), divjega ribona (Pagellus acarne), okatega ribona (Pagellus bogaraveo), ribona (Pagellus erythrinus), pagarja (Pagrus pagrus), brodolomčarja (Polyprion americanus), morskega lista (Solea solea), orado (Sparus aurata) in dolgoostno rdečo kozico (Parapenaeus longirostris) do 5 % celotnega letnega ulova navedenih vrst v letu 2019 s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže (OTB, OTT, PTB, TBN, TBS, TB, OT, PT, TX); do 3 % celotnega letnega ulova navedenih vrst, razen dolgoostne rdeče kozice, v letu 2019 s plovili, ki uporabljajo zabodne in trislojne mreže (GNS, GN, GND, GNC, GTN, GTR, GEN); in do 1 % celotnega letnega ulova navedenih vrst, razen okatega ribona in dolgoostne rdeče kozice, v letu 2019 s plovili, ki uporabljajo trnke in vrvice (LHP, LHM, LLS, LLD, LL, LTL, LX).

(22)

V novih skupnih priporočilih za Jadransko morje je predlagano, da se izjema de minimis uporablja za brancina (Dicentrarchus labrax), srebrnega špara (Diplodus annularis), pica (Diplodus puntazzo), šarga (Diplodus sargus), fratrca (Diplodus vulgaris), kirnje (Epinephelus spp.), ovčico (Lithognathus mormyrus), divjega ribona (Pagellus acarne), okatega ribona (Pagellus bogaraveo), ribona (Pagellus erythrinus), pagarja (Pagrus pagrus), brodolomčarja (Polyprion americanus), orado (Sparus aurata) in dolgoostno rdečo kozico (Parapenaeus longirostris) do 5 % celotnega letnega ulova navedenih vrst v letu 2019 s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže (OTB, OTT, PTB, TBN, TBS, TB, OT, PT, TX); do 3 % celotnega letnega ulova navedenih vrst, razen dolgoostne rdeče kozice in vključno z morskim listom, v letu 2019 s plovili, ki uporabljajo zabodne in trislojne mreže (GNS, GN, GND, GNC, GTN, GTR, GEN); in do 1 % celotnega letnega ulova navedenih vrst, razen okatega ribona in dolgoostne rdeče kozice ter vključno z morskim listom, v letu 2019 s plovili, ki uporabljajo trnke in vrvice (LHP, LHM, LLS, LLD, LL, LTL, LX).

(23)

V novem skupnem priporočilu za jugovzhodno Sredozemsko morje je predlagano, da se izjema de minimis uporablja za brancina (Dicentrarchus labrax), srebrnega špara (Diplodus annularis), pica (Diplodus puntazzo), šarga (Diplodus sargus), fratrca (Diplodus vulgaris), kirnje (Epinephelus spp.), ovčico (Lithognathus mormyrus), divjega ribona (Pagellus acarne), okatega ribona (Pagellus bogaraveo), ribona (Pagellus erythrinus), pagarja (Pagrus pagrus), brodolomčarja (Polyprion americanus), morskega lista (Solea solea) in orado (Sparus aurata) do 5 % celotnega letnega ulova navedenih vrst v letu 2019 s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže (OTB, OTT, PTB, TBN, TBS, TB, OT, PT, TX); do 3 % celotnega letnega ulova navedenih vrst v letu 2019 s plovili, ki uporabljajo zabodne in trislojne mreže (GNS, GN, GND, GNC, GTN, GTR, GEN); in do 1 % celotnega letnega ulova navedenih vrst, razen okatega ribona, v letu 2019 s plovili, ki uporabljajo trnke in vrvice (LHP, LHM, LLS, LLD, LL, LTL, LX).

(24)

V treh novih skupnih priporočilih je nazadnje predlagano, da se izjema de minimis uporablja za sardona (Engraulis encrasicolus), sardelo (Sardina pilchardus), skuše (Scomber spp.) in šure (Trachurus spp.) do 5 % celotnega letnega prilova navedenih vrst v letu 2019 s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže (OTB, OTT, PTB, TBN, TBS, TB, OT, PT, TX) v zahodnem Sredozemskem morju, Jadranskem morju in jugovzhodnem Sredozemskem morju.

(25)

STECF je ugotovil, da izjeme iz uvodnih izjav (21), (22) in (23) zajemajo široko skupino vrst z zelo raznolikimi stopnjami zavržkov in da posebne informacije, ki bi v celoti podpirale zahtevane izjeme, niso bile predložene. Vendar Komisija poudarja, da se te izjeme uporabljajo za skupine vrst, ki zajemajo preostale vrste, za katere veljajo najmanjše velikosti, kot so opredeljene v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1967/2006, in za katere na tej stopnji ne veljajo omejitve ulova; zato se člen 15(8) in (9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ne uporablja. Poleg tega so te vrste ulovljene istočasno in v zelo različnih količinah, zaradi česar je pristop na podlagi enega samega staleža težavnejši. Prav tako so te vrste ulovljene z ribiškimi plovili za mali ribolov in iztovorjene na številnih različnih mestih iztovarjanja, ki so geografsko razporejena vzdolž obale, zato obstaja velika verjetnost nesorazmernih stroškov ravnanja z neželenim ulovom v prvih letih popolnega izvajanja obveznosti iztovarjanja. Upoštevati je treba tudi, da so izjeme načeloma pod najvišjimi dovoljenimi omejitvami. Komisija glede tega meni, da bi bilo treba navedene izjeme de minimis uvesti samo za eno leto. Države članice bi morale ustrezne podatke predložiti do 1. maja 2019, da bi tako STECF omogočile, da celovito oceni utemeljitve izjem, Komisiji pa, da opravi pregled.

(26)

Komisija nazadnje ugotavlja, da si države članice prizadevajo za povečanje selektivnosti ribolovnega orodja v skladu z rezultati tekočih raziskovalnih programov, da bi zmanjšale in omejile neželeni ulov, zlasti ulov pod najmanjšimi referenčnimi velikostmi ohranjanja.

(27)

Prav tako ugotavlja, da zadevne države članice v skladu s skupnim priporočilom za zahodno Sredozemsko morje spodbujajo uporabo vlečne mreže z vrečo in/ali podaljškom z velikostjo mrežnega očesa T90 50 mm in nadaljevanje poskusov zaprtja v realnem času.

(28)

Ukrepi, predlagani v novih skupnih priporočilih, so v skladu s členom 15(4), členom 15(5)(c) in členom 18(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter se zato lahko vključijo v načrt za zavržke iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/86.

(29)

V Delegirani uredbi Komisije (EU) 2018/161 (6) so navedene izjeme de minimis za majhne pelagične vrste pri ribolovu, usmerjenem v navedene vrste. Nasprotno pa bi bilo treba izjeme de minimis za prilov malih pelagičnih vrst, ulovljenih pri pridnenem ribolovu, vključiti v Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/86.

(30)

Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/86 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(31)

Ukrepi iz te uredbe neposredno vplivajo na načrtovanje ribolovne sezone plovil Unije in z njo povezane gospodarske dejavnosti, zato bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi. Uporabljati bi se morala od 1. januarja 2019 –

(1)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

(*1)  Kode orodja, ki se uporabljajo v tej uredbi, ustrezajo kodam iz Priloge XI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 404/2011 z dne 8. aprila 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (UL L 122, 30.4.2011, str. 1). Pri plovilih, katerih dolžina čez vse znaša manj kot 10 metrov, kode orodja, uporabljene v tej uredbi, ustrezajo kodam iz klasifikacije orodja FAO.“;"

(2)

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

(3)

v členu 6 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Uporablja se od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2021.“;

(4)

Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

(1)

Uredba Sveta (EU) 2018/120 (2) določa kvote za leto 2018.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2018.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2018/120 (2) določa kvote za leto 2018.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2018.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2018/120 (2) določa kvote za leto 2018.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2018.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Uredba Sveta (EU) 2018/120 (2) določa kvote za leto 2018.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2018.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –

(1)

Da bi se zagotovila enotna uporaba kombinirane nomenklature, priložene Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (2), je treba sprejeti ukrepe za uvrstitev blaga iz Priloge k tej uredbi.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 določa splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature. Ta pravila se uporabljajo tudi za vsako drugo nomenklaturo, ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali pa uvaja dodatne pododdelke ter se s posebnimi določbami Unije predpiše zaradi uporabe tarifnih in drugih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo.

(3)

Po teh splošnih pravilih bi bilo blago iz stolpca 1 razpredelnice iz Priloge treba uvrstiti pod oznako KN v stolpcu 2 na podlagi utemeljitve v stolpcu 3 navedene razpredelnice.

(4)

Primerno je določiti, da se lahko imetnik v skladu s členom 34(9) Uredbe (EU) št. 952/2013 še nekaj časa sklicuje na zavezujoče tarifne informacije, ki se izdajo za blago, na katero se nanaša ta uredba, in niso v skladu s to uredbo. To obdobje bi moralo biti omejeno na tri mesece.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

(1)

Da bi se upoštevala razlika v ravneh emisij CO2, določenih v okviru novega evropskega voznega cikla (NEDC) oziroma novega globalno usklajenega preskusnega postopka za lahka vozila (WLTP), je bila z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1152 (2) za lahka gospodarska vozila vzpostavljena metodologija za korelacijo vrednosti emisij CO2.

(2)

Z metodologijo za korelacijo naj bi se zagotovilo, da so zahteve za zmanjšanje, določene v Uredbi (EU) št. 510/2011, v okviru novega in starega preskusnega postopka primerljivo stroge. Homologacijski organi in tehnične službe bi si zato morali skupaj s proizvajalci prizadevati zagotoviti, da se preskusi WLTP in NEDC, ki se izvajajo za namene te uredbe, opravljajo v preskusnih pogojih, ki so primerljivi in skladni s cilji te uredbe.

(3)

V ta namen je treba pojasniti nekatere vidike preskusnih pogojev WLTP, ki bi morali veljati za korelacije, izvedene za zagotovitev podatkov o spremljanju emisij CO2 v okviru WLTP in NEDC za novo registrirana vozila v letu 2020. Ta pojasnila bi se morala uporabljati brez poseganja v postopek in zahteve iz Uredbe Komisije (EU) 2017/1151 (3) in ne bi smela vplivati na veljavnost homologacij, podeljenih na tej podlagi.

(4)

Prav tako je treba določiti, kakšna bo leta 2020 razlika med vrednostmi emisij CO2, ki so jih proizvajalci navedli za homologacijo WLTP, in tistimi, ki so bile izmerjene v skladu z Uredbo (EU) 2017/1151. Zato bi bilo treba od proizvajalcev zahtevati, da izračunajo in Komisiji sporočijo vrednosti CO2 WLTP za vsa nova lahka gospodarska vozila, registrirana v koledarskem letu 2020, pri tem pa uporabijo vrednosti meritev za vozili H in L kot vhodne vrednosti za metodo interpolacije.

(5)

Za omejeno število družin interpolacij bodo leta 2020 na voljo le vrednosti meritev za vozilo H. Število teh družin bi bilo treba skrbno spremljati, Komisija pa bi morala razmisliti o izvzetju teh družin iz izračuna referenčnih podatkov za leto 2020, če bi se njihovo število v primerjavi s stanjem iz leta 2018 znatno povečalo.

(6)

Izboljšati bi bilo treba preglednost preskušanja emisij, zato bi bilo treba Komisiji predložiti podatke o preskusih WLTP in o rezultatih korelacije. To bo Komisiji omogočilo, da bo hitro odkrila in obravnavala težave in morebitne neskladnosti v zvezi z izvajanjem postopkov. Zato bi bilo treba za vsak opravljeni preskus WLTP izpolniti matriko vhodnih podatkov in jo kot del izmenjave podatkov v okviru orodja za korelacijo v celoti posredovati Komisiji. Da se zagotovi zaupnost, bi morala biti datoteka z vhodnimi podatki pri posredovanju šifrirana.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za podnebne spremembe –

(1)

doda se naslednji člen 6a:

(2)

Priloga I se spremeni:

(1)

Da bi se upoštevala razlika v ravneh emisij CO2, določenih v okviru novega evropskega voznega cikla (NEDC) oziroma novega globalno usklajenega preskusnega postopka za lahka vozila (WLTP), je bila z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1153 (2) za osebne avtomobile vzpostavljena metodologija za korelacijo vrednosti emisij CO2.

(2)

Z metodologijo za korelacijo naj bi se zagotovilo, da so zahteve za zmanjšanje, določene v Uredbi (ES) št. 443/2009, v okviru novega in starega preskusnega postopka primerljivo stroge. Homologacijski organi in tehnične službe bi si zato morali skupaj s proizvajalci prizadevati zagotoviti, da se preskusi WLTP in NEDC, ki se izvajajo za namene te uredbe, opravljajo v preskusnih pogojih, ki so primerljivi in skladni s ciljem te uredbe.

(3)

V ta namen je treba pojasniti nekatere vidike preskusnih pogojev WLTP, ki bi morali veljati za korelacije, izvedene za zagotovitev podatkov o spremljanju emisij CO2 v okviru WLTP in NEDC za novo registrirana vozila v letu 2020. Ta pojasnila bi se morala uporabljati brez poseganja v postopek in zahteve iz Uredbe Komisije (EU) 2017/1151 (3) in ne bi smela vplivati na veljavnost homologacij, podeljenih na tej podlagi.

(4)

Prav tako je treba določiti, kakšna bo leta 2020 razlika med vrednostmi emisij CO2, ki so jih proizvajalci navedli za homologacijo emisij, in tistimi, ki so bile izmerjene v skladu z Uredbo (EU) 2017/1151. Zato bi bilo treba od proizvajalcev zahtevati, da izračunajo in Komisiji sporočijo vrednosti emisij CO2 WLTP za vse nove osebne avtomobile, registrirane v koledarskem letu 2020, pri tem pa uporabijo vrednosti meritev za vozili H in L kot vhodne vrednosti za metodo interpolacije.

(5)

Za omejeno število družin interpolacij bodo leta 2020 na voljo le vrednosti meritev za vozilo H. Število teh družin bi bilo treba skrbno spremljati, Komisija pa bi morala razmisliti o izvzetju teh družin iz izračuna referenčnih podatkov za leto 2020, če bi se njihovo število v primerjavi s stanjem iz leta 2018 znatno povečalo.

(6)

Izboljšati bi bilo treba preglednost preskušanja emisij, zato bi bilo treba Komisiji predložiti podatke o preskusih WLTP in o rezultatih korelacije. To bo Komisiji omogočilo, da bo hitro odkrila in obravnavala težave in morebitne neskladnosti v zvezi z izvajanjem postopkov. Zato bi bilo treba za vsak opravljeni preskus WLTP izpolniti matriko vhodnih podatkov in jo kot del izmenjave podatkov v okviru orodja za korelacijo v celoti posredovati Komisiji. Da se zagotovi zaupnost, bi morala biti datoteka z vhodnimi podatki pri posredovanju šifrirana.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za podnebne spremembe –

(1)

doda se naslednji člen 7a:

(2)

Priloga I se spremeni:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 (3) določa podrobna pravila za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in reprezentativne cene v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc.

(2)

Iz rednega spremljanja podatkov, ki so podlaga za določanje reprezentativnih cen za proizvode v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc, sledi, da je treba spremeniti reprezentativne cene za uvoz nekaterih proizvodov ob upoštevanju odstopanja cen glede na poreklo.

(3)

Uredbo (ES) št. 1484/95 bi bilo zato treba spremeniti.

(4)

Ker se mora ta ukrep začeti uporabljati čim prej po objavi posodobljenih podatkov, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave –

(1)

Z Odločbo Komisije 2007/701/ES (2) je bilo odobreno dajanje na trg živil in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × MON 810 (v nadaljnjem besedilu: koruza NK603 × MON 810), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni. Področje uporabe navedene odobritve zajema tudi dajanje na trg proizvodov, ki niso živila in krma ter vsebujejo koruzo NK603 × MON 810 ali so iz nje sestavljeni, za enako uporabo kot katera koli druga koruza, razen za gojenje.

(2)

Družba Monsanto Europe N.V./S.A. je 20. oktobra 2016 v skladu s členoma 11 in 23 Uredbe (ES) št. 1829/2003 Komisiji predložila vlogo za obnovitev navedene odobritve.

(3)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je 26. februarja 2018 dala pozitivno mnenje (3) v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003. Ugotovila je, da vloga za obnovitev ni vsebovala dokazov o novih nevarnostih, spremenjeni izpostavljenosti ali znanstvenih negotovostih, ki bi spremenili sklepe prvotne ocene tveganja za koruzo NK603 × MON 810, ki jo je Agencija sprejela leta 2005 (4).

(4)

Agencija je v svojem mnenju z dne 26. februarja 2018 proučila vsa vprašanja in pomisleke držav članic s posvetovanja s pristojnimi nacionalnimi organi v skladu s členom 6(4) in členom 18(4) Uredbe (ES) št. 1829/2003.

(5)

Agencija je tudi ugotovila, da je načrt spremljanja učinkov na okolje, sestavljen iz splošnega načrta spremljanja, ki ga je predložil vložnik, v skladu s predvideno uporabo proizvodov.

(6)

Ob upoštevanju navedenih pomislekov bi bilo treba obnoviti odobritev za dajanje na trg živil in živilskih sestavin, ki vsebujejo koruzo NK603 × MON 810, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, krme, ki vsebuje koruzo NK603 × MON 810, je iz nje sestavljena ali proizvedena, ter proizvodov, ki niso živila in krma ter vsebujejo koruzo NK603 × MON 810 ali so iz nje sestavljeni, za enako uporabo kot katera koli druga koruza, razen za gojenje.

(7)

Koruzi NK603 × MON 810 je bil dodeljen posebni identifikator v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 65/2004 (5), v okviru prvotne odobritve za koruzo NK603 × MON 810. Navedeni posebni identifikator bi bilo treba še naprej uporabljati.

(8)

Na podlagi mnenja Agencije se zdi, da za proizvode iz tega sklepa niso potrebne nobene posebne zahteve za označevanje, razen tistih iz člena 13(1) in člena 25(2) Uredbe (ES) št. 1829/2003 ter člena 4(6) Uredbe (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Vendar bi moralo za zagotovitev, da uporaba proizvodov, ki vsebujejo koruzo NK603 × MON 810 ali so iz nje sestavljeni, ostane v okviru odobritve iz tega sklepa, označevanje takšnih proizvodov, razen proizvodov, namenjenih za uporabo v živilih, vsebovati jasno navedbo, da niso namenjeni za gojenje.

(9)

Da bi imetnik odobritve upošteval izvajanje in rezultate dejavnosti iz načrta spremljanja učinkov na okolje, bi moral pošiljati letna poročila, pripravljena v skladu z zahtevami o standardnih obrazcih za poročanje iz Odločbe Komisije 2009/770/ES (7).

(10)

Po mnenju Agencije ni upravičena uvedba posebnih pogojev ali omejitev za dajanje na trg in/ali uporabo živil in krme ter ravnanje z njimi, vključno z zahtevami za spremljanje po dajanju na trg glede uporabe za prehrano ljudi in živali.

(11)

Vse ustrezne informacije o odobritvi proizvodov bi bilo treba vnesti v register Skupnosti za gensko spremenjena živila in krmo iz člena 28(1) Uredbe (ES) št. 1829/2003.

(12)

V skladu s členom 9(1) in členom 15(2)(c) Uredbe (ES) št. 1946/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (8) je treba o tem sklepu prek Urada za izmenjavo informacij o biološki varnosti obvestiti podpisnice Kartagenskega protokola o biološki varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti.

(13)

Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo ni podal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik. Ta izvedbeni akt je bil potreben, zato ga je predsednik odboru za pritožbe predložil v nadaljnjo obravnavo. Odbor za pritožbe ni podal mnenja –

(a)

živil in živilskih sestavin, ki vsebujejo koruzo NK603 × MON 810, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni;

(b)

krme, ki vsebuje koruzo NK603 × MON 810, je iz nje sestavljena ali proizvedena;

(c)

proizvodov, ki niso živila in krma ter vsebujejo koruzo NK603 × MON 810 ali so iz nje sestavljeni, za enako uporabo kot katera koli druga koruza, razen za gojenje.