Člen 1

Priloga I k Uredbi (EU) št. 269/2014 se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA

S seznama iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 269/2014 se črta vnos v zvezi z naslednjo osebo:

Člen 1

Priloga XV k Uredbi (EU) 2017/1509 se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA

V Prilogi XV, del (a), k Uredbi (EU) 2017/1509 se črtata naslednja vnosa:

2.	CHU Kyu-Chang (datum rojstva 25.11.1928)

4.	KIM Yong-chun (datum rojstva 4.3.1935).

Člen 1

Delegirana uredba (EU) št. 807/2014 se spremeni:

(1)

člen 2 se nadomesti z naslednjim: „Člen 2 Mladi kmet 1.   Pogoji za dostop do podpore za mladega kmeta v smislu člena 2(1)(n) Uredbe (EU) št. 1305/2013, ki vzpostavi kmetijsko gospodarstvo kot njegov nosilec skupaj z drugimi kmeti, so enakovredni pogojem za mladega kmeta, ki vzpostavi kmetijsko gospodarstvo kot njegov edini nosilec. V vseh primerih imajo mladi kmetje nadzor nad kmetijskim gospodarstvom, kot je določeno v veljavnih predpisih v državi članici. 2.   Če vloga za podporo zadeva kmetijsko gospodarstvo, ki ga ima v lasti pravna oseba, mladi kmet v smislu člena 2(1)(n) Uredbe (EU) št. 1305/2013 izvaja nadzor nad pravno osebo, kot je določeno v veljavnih predpisih države članice. Kadar je pri kapitalu pravne osebe ali njenem upravljanju udeleženih več fizičnih oseb, vključno z osebami, ki niso mladi kmetje, je mladi kmet sposoben izvajati takšen nadzor sam ali skupaj z drugimi kmeti. Kadar pravno osebo posamično ali skupaj nadzira druga pravna oseba, se pogoji iz prvega pododstavka uporabljajo za vsako fizično osebo, ki ima nadzor nad to drugo pravno osebo. 3.   Upravičencu se lahko določi prehodno obdobje, ki ne sme biti daljše od 36 mesecev od dne sprejetja posamezne odločitve za odobritev podpore, za izpolnitev pogojev v zvezi s pridobitvijo poklicnega znanja in sposobnosti, ki so določeni v programu za razvoj podeželja.“;

(2)	člen 12 se nadomesti z naslednjim: „Člen 12 Komercialna posojila vzajemnim skladom Kadar je komercialno posojilo vir sredstev za finančno nadomestilo, ki ga morajo plačati vzajemni skladi iz členov 38, 39 in 39a Uredbe (EU) št. 1305/2013, to posojilo traja od enega leta do pet let.“;

(3)	v členu 13 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim: „Za namene člena 45 Uredbe (EU) št. 1305/2013, kadar je podpora v obliki nepovratnih sredstev, se uporabljajo naslednja pravila:“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2018.

Člen 1

Priloga k Sklepu 2014/145/SZVP se spremeni, kot je določeno v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA

S seznama iz Priloge k Sklepu 2014/145/SZVP se črta vnos v zvezi z naslednjo osebo:

Člen 1

Priloga II k Sklepu (SZVP) 2016/849 se spremeni, kot je določeno v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

PRILOGA

V delu I (A) Priloge II k Sklepu (SZVP) 2016/849 se črtata naslednja vnosa:

2.	CHU Kyu-Chang (datum rojstva 25.11.1928)

4.	KIM Yong-chun (datum rojstva 4.3.1935).

Člen 1

Člen 2

Člen 3

Člen 4

VP o izvajanju tega sklepa poroča Svetu na podlagi rednih poročil, ki jih pripravi Urad ZN za razoroževanje. Ta poročila so podlaga za ocenjevanje, ki ga izvede Svet. Komisija zagotovi informacije o finančnih vidikih projektov iz člena 1(3).

Člen 5

PRILOGA

1.   PROJEKTI

1.1   Projekt 1: Podpora vsesplošni uporabi BTWC

1.1.1   Namen projekta

Krepitev vsesplošnega spoštovanja BTWC s spodbujanjem držav, ki niso pogodbenice BTWC, k boljšemu razumevanju prednosti pristopa k BTWC ter dejavnejše udeležbe na sejah o BTWC in pri drugih dejavnostih. S tem projektom se bo podpiralo izvajanje sklepov in priporočil osme pregledne konference v zvezi z vsesplošno uporabo BTWC ter zagotovilo, da se bodo lahko nadaljevala prizadevanja, ki so se začela v skladu s Sklepom (SZVP) 2016/51, potem ko je bila julija 2017 na Fidžiju organizirana regionalna delavnica o vsesplošni uporabi za pacifiško regijo in po dveh regionalnih delavnicah konec leta 2018 za afriške države, ki še niso pogodbenice BTWC.

1.1.2   Pričakovani rezultati projekta:

(a)	večja zavezanost BTWC v vseh geografskih regijah;

(b)	boljše razumevanje BTWC med zadevnimi nacionalnimi organi, vključno s poslanci, in/ali okrepitev podregionalnega mreženja v zvezi z BTWC, da bi spodbudili pristop h BTWC in njeno izvajanje;

(c)	povečanje števila držav, ki so zavezane pristopu k BTWC in delujejo v tej smeri;

(d)	povečanje števila držav, ki niso pogodbenice BTWC, vendar se udeležujejo dejavnosti in sej BTWC.

1.1.3   Opis projekta

Na preglednih konferencah BTWC je bilo vedno znova poudarjeno, kako pomembno je povečati število držav pogodbenic BTWC, vendar pa 15 držav, večinoma afriških in pacifiških, še vedno ni pristopilo k BTWC. Ta projekt zato vključuje konkretne programe, oblikovane posebej za štiri države, ki so podpisnice, vendar ne pogodbenice BTWC, dosegajo pa precejšen napredek v postopku ratifikacije/pristopa. V okviru teh programov bi tesno sodelovali z drugimi ustreznimi akterji, med drugim z Organizacijo za prepoved kemičnega orožja (OPCW), Odborom, ustanovljenim na podlagi resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1540 (2004), centri odličnosti za KBRJ in organizacijami civilne družbe (npr. Center za preverjanje, raziskave, usposabljanje in informacije (VERTIC), Parlamentarci za globalno ukrepanje in Inštitut za varnostne študije), da bi razvili stalne delovne odnose z ustreznimi regionalnimi in podregionalnimi organi, po potrebi zagotovili specifično informativno gradivo in neposredno sodelovali z državami v ciljni regiji.

V štirih državah, ki niso pogodbenice BTWC, se bo izvajalo več dejavnosti za njeno vsesplošno uporabo. Te države bodo izbrane glede na to, kakšne bodo ob sprejetju tega sklepa dejanske možnosti za ratifikacijo/pristop. Te dejavnosti bi temeljile na razpravah in rezultatih prejšnjih regionalnih delavnic, ki bi jih prenesli v nacionalni okvir, in bile prilagojene nacionalnim okoliščinam. Vključevale bi pripravo delovnega načrta za vsesplošno uporabo za vsako vključeno državo, pri tem pa bi sodelovali tudi nacionalni deležniki. Če je to mogoče in ustrezno, bi ti obiski lahko bili skupna dejavnost držav, ki stalno tesno sodelujejo in imajo podobne nacionalne okoliščine. Dejavnosti bodo osredotočene na zagotavljanje specifičnega informativnega gradiva o prednostih pristopa k BTWC, ozaveščanje nacionalnih deležnikov, vključno s poslanci in drugimi nosilci političnih odločitev, ter spodbujanje k uvedbi nacionalnega usklajevanja o vprašanjih, povezanih z BTWC.

Da bi podprli ta prizadevanja za vsesplošno uporabo konvencije, bosta organizirani tudi regionalni delavnici, ena za Afriko in ena za pacifiško regijo, da bi izkoristili geografsko bližino več držav, ki niso pogodbenice BTWC, in spodbudili regionalni dialog. Eden od elementov bo tudi sponzorstvo, ki bo ključnim uradnikom držav, ki še niso pogodbenice BTWC, omogočilo, da se udeležijo sej v Ženevi.

1.2   Projekt 2: Razvoj zmogljivosti v podporo izvajanju BTWC

1.2.1   Namen projekta

S tem projektom se bodo nadaljevale dejavnosti v okviru razširjenih programov pomoči, ki so se začele na podlagi Sklepa (SZVP) 2016/51. Pri tem naj bi bila prizadevanja osredotočena na največ pet upravičenih držav, ki jim bo v celotnem triletnem obdobju izvajanja Sklepa (SZVP) 2016/51 zagotovljena namenska in stalna podpora na želenih področjih.

1.2.2   Pričakovani rezultati projekta:

(a)	sprejetje ustreznih zakonodajnih ali upravnih ukrepov, med drugim kazenskopravnih predpisov, ki zajemajo celotno področje prepovedi in preventivnih ukrepov, določenih v BTWC in natančneje opredeljenih na osmi pregledni konferenci;

(b)	učinkovito izvajanje in izvrševanje, da bi preprečili kršitve BTWC in naložili sankcije v primeru kršitev;

(c)	boljše usklajevanje in mreženje vseh deležnikov v procesu BTWC, vključno z nacionalnimi in regionalnimi združenji za biološko varnost, poslanci in zasebnim sektorjem, da bi spodbudili učinkovito izvajanje;

(d)	večja preglednost med državami pogodbenicami BTWC;

(e)	vzpostavitev ali okrepitev nacionalnih mehanizmov za zbiranje potrebnih informacij in letno predložitev ukrepov za krepitev zaupanja;

(f)	povečanje števila držav pogodbenic, ki sodelujejo v redni izmenjavi ukrepov za krepitev zaupanja, in izboljšanje kakovosti predloženih informacij;

(g)	povečanje števila držav pogodbenic, ki o ukrepih za krepitev zaupanja poročajo v elektronski obliki;

(h)	povečanje števila držav pogodbenic, ki so določile nacionalno kontaktno točko za BTWC;

(i)	omogočanje izvedbe programov izobraževanja, usposabljanja, izmenjave in tesnega medinstitucionalnega sodelovanja ali drugih načinov razvijanja človeških virov na področju bioloških znanosti in tehnologije povezanih z izvajanjem BTWC v državah v razvoju.

1.2.3   Opis projekta

V okviru tega projekta bo Urad ZN za razoroževanje poskušal vzpostaviti dejavno sodelovanje z državami članicami, strokovnjaki in nacionalnimi institucijami, ki lahko nudijo visokokakovostno in ustrezno pomoč. Še naprej bo zagotovljena podpora strokovnjakov, ki so jih prelagale države članice, zlasti tistih s seznama strokovnjakov Unije, pripravljenega na podlagi Sklepa (SZVP) 2016/51. Urad ZN za razoroževanje si bo obenem prizadeval za partnerstvo z ustreznimi nacionalnimi institucijami, ki imajo specifična strokovna znanja in ki so med drugim že izvajale projekte pomoči. Ohranil bo tudi partnerstvo z regionalnimi centri ZN za mir in razoroževanje, Medregijskim raziskovalnim inštitutom Združenih narodov za kriminal in pravico, centri odličnosti EU za KBRJ, nevladnimi organizacijami (na primer VERTIC) in možganskimi trusti (na primer konzorcijem EU za neširjenje orožja in razoroževanje).

V okviru tega projekta bodo izvedeni tudi največ trije medsebojni strokovni pregledi, da bi zagotovili še več podpore za ta koncept. Podlaga zanje bodo pregledi, ki so bili izvedeni leta 2013 v Franciji, leta 2015 v državah Beneluksa, leta 2016 v Nemčiji, leta 2017 v Maroku in leta 2018 v Gruziji. Ta koncept bi lahko učinkovito prispeval h krepitvi zaupanja in z opredelitvijo relevantnih tem utrl pot nadaljnjemu sodelovanju.

1.3   Projekt 3: Spodbujanje mrež za biološko varnost na južni polobli

1.3.1   Namen projekta

S tem projektom naj bi mladi oblikovalci politik, znanstveniki in akademiki z južne poloble, ki delujejo na področjih, povezanih z BTWC, dobili priložnosti za nadaljnje usposabljanje. Projekt bo temeljil na uspešnih pobudah, na primer pobudi Urada ZN za razoroževanje Štipendije za mir, ter jih bo razširil in zagotovil, da se bodo že začete dejavnosti nadaljevale. Del projekta bo tudi virtualna komunikacija z navedenimi akterji, da bi jih spodbudili k oblikovanju omrežij mladih strokovnjakov in uporabi gradiva za usposabljanje, ki ga je pripravila Unija (na primer orodij za e-učenje, ki jih je razvil konzorcij EU za neširjenje orožja in razoroževanje).

1.3.2   Pričakovani rezultati projekta:

(a)	spodbujanje krepitve zmogljivosti na področju biološke varnosti in zaščite v okviru člena X BTWC z mednarodnim sodelovanjem;

(b)	večja ozaveščenost o BTWC med mladimi oblikovalci politik, znanstveniki in akademiki z južne poloble;

(c)	oblikovanje regionalnih in podregionalnih mrež mladih strokovnjakov na področju biološke varnosti in sorodnih področjih;

(d)	promocija koncepta „odgovorne znanosti in inovacij“ med ciljno publiko;

(e)	promocija programov ozaveščanja, kodeksov ravnanja ter standardov na področju biološke varnosti in zaščite;

(f)	večja regionalna in spolna raznolikost med strokovnjaki, ki sodelujejo na sejah BTWC in v razpravah o biološki varnosti;

(g)	promocija in uporaba orodij in gradiv za izobraževanje in ozaveščanje, ki so bili razviti na podlagi prejšnjih sklepov Sveta ali ki so jih razvile ustrezne institucije in subjekti.

1.3.3   Opis projekta

V Ženevi bosta ob najustreznejšem času organizirana seminarja za mlade z južne poloble, da bi jih seznanili s konceptom večstranskih pogajanj o razoroževanju ter jim omogočili, da navežejo stike z diplomati in strokovnjaki na visoki ravni s tega področja. Poseben poudarek bo na spodbujanju udeležbe mladih žensk z južne poloble.

1.4   Projekt 4: Podpora programu za obdobje med zasedanji in pripravam na deveto pregledno konferenco BTWC

1.4.1   Namen projekta

S tem programom naj bi predvsem spodbudili države pogodbenice BTWC k dejavni udeležbi na deveti pregledni konferenci; v ta namen naj bi organizirali štiri regionalne ali podregionalne delavnice ter ponudili priložnosti za razmislek in razpravo o ključnih temah programa za obdobje med zasedanji 2018–2020.

1.4.2   Pričakovani rezultati projekta:

(a)	boljša ozaveščenost o BTWC ter deveti pregledni konferenci v letu 2021 in njenem pomenu za prihodnji razvoj BTWC;

(b)	celovit in medregionalen dialog o vprašanjih, ki bodo obravnavana na deveti pregledni konferenci;

(c)	priprava več predlogov novih pobud, ki naj bi se izvajale po deveti pregledni konferenci, in splošna podpora njihovemu sprejetju na deveti pregledni konferenci;

(d)	dejavno sodelovanje strokovnjakov iz držav v razvoju na sejah v okviru programa za obdobje med zasedanji v letih 2019 in 2020 ter na deveti pregledni konferenci.

1.4.3   Opis projekta

V pomoč predsedniku naslednje pregledne konference bodo pred in med deveto pregledno konferenco organizirane štiri regionalne ali podregionalne delavnice o prihodnjem razvoju BTWC, na katerih bodo obravnavane teme iz programa za obdobje med zasedanji 2018–2020. Cilj teh delavnic je z razpravo o predlogih za nadaljnji razvoj omogočiti skupno razumevanje na regionalni ali podregionalni podlagi. V Ženevi bodo ob seji BTWC po potrebi organizirani tudi spremljajoči dogodki. To bi spodbudilo nastanek široke skupine držav pogodbenic, ki se bi zavzemala za postopno okrepitev BTWC.

S tem projektom bo zagotovljena tudi podpora programu sponzorstev, ki strokovnjakom iz držav v razvoju omogoča, da sodelujejo na sejah BTWC v obdobju med zasedanji in na deveti pregledni konferenci v Ženevi.

Poleg tega je v tem projektu predvideno, da bo v sklopu priprav na deveto pregledno konferenco v Ženevi organizirana mednarodna znanstveno-tehnološka konferenca, namenjena vladnim strokovnjakom, nevladnim organizacijam, organizacijam civilne družbe in članom industrije, katerih stališča naj bi vključili v razprave, ki bodo podlaga za pripravo programa devete pregledne konference.

1.5   Projekt 5: Pripravljenost držav pogodbenic za preprečevanje napadov, ki vključujejo biološka sredstva in odzivanje nanje

1.5.1   Namen projekta

Projekt bo izboljšal zmogljivosti izbranih držav pogodbenic za preprečevanje napadov z biološkimi sredstvi in odzivanje nanje. Strokovnjaki iz držav članic in ustreznih mednarodnih organizacij bodo nudili usposabljanje na področju pomoči in zaščite. Poskusili bomo vzpostaviti partnerstva s tretjimi državami, ki bi gostile takšno usposabljanje in dale na voljo potrebne objekte. Ta usposabljanja bodo izboljšala zmogljivosti za preprečevanje, pa tudi odpornosti proti neustrezni uporabi bioloških sredstev ter nacionalne in regionalne zmogljivosti za odzivanje nanjo. Projekt bo tudi spodbujal države pogodbenice, naj v svojih regijah in podregijah vzpostavijo regionalne mreže ter tako izboljšajo skupne preventivne ukrepe in usklajenost odzivanja na morebitni napad z biološkim orožjem.

1.5.2   Pričakovani rezultati projekta:

(a)	prispevek k okrepljenemu izvajanju člena VII BTWC in boljšemu razumevanju praktičnih izzivov pri njegovem izvajanju;

(b)	zagotovitev vsebinskega prispevka za seje strokovnjakov o pomoči, odzivanju in pripravljenosti v letih 2019 in 2020;

(c)	prispevek k izboljšanju mednarodnih zmogljivosti za odzivanje na izbruhe nalezljivih bolezni, ne glede na to, ali do njih pride po naravni poti ali pa so povzročeni namerno;

(d)	izboljšanje zmogljivosti v izbranih državah pogodbenicah za odkrivanje izbruhov nalezljivih bolezni ali napadov z biološkim orožjem ter poročanje o njih in odzivanje nanje, tudi na področju pripravljenosti, odzivanja ter obvladovanja in blaženja krize;

(e)	spodbujanje pomembne vloge močnih nacionalnih zdravstvenih sistemov pri odvračanju od morebitne uporabe biološkega orožja;

(f)	prispevek k okrepljeni zmogljivosti mehanizma generalnega sekretarja ZN za preiskovanje primerov domnevne uporabe kemičnega in biološkega orožja.

1.5.3   Opis projekta

V okviru tega projekta bo organiziranih več tečajev usposabljanja, teoretičnih vaj in/ali nacionalnih ali podregionalnih delavnic za izbrane države pogodbenice, namenjenih preučitvi medvladnega sprejemanja odločitev ter spodbujanju ustreznih nacionalnih in mednarodnih institucij k izmenjavi informacij in nudenju pomoči, da bi preprečili in zmanjšali možnost in posledice napada z biološkimi sredstvi. Zajemal bo vaje in ocenjevanje na področju nacionalnega preprečevanja bioloških incidentov ter pripravljenosti in odzivanja nanje, ter izboljšal poznavanje mogočih nadaljnjih ukrepov za še boljšo pripravljenost.

V okviru projekta bo v Ženevi organizirana tudi začetna strokovna delavnica, na kateri bodo preučene potrebe pri izvajanju člena VII BTWC in zasnovane dejavnosti za izpolnitev teh potreb, ki bodo nato vključene v dejavnosti v okviru tega projekta. Te dejavnosti bi temeljile na dejavnostih, ki jih izvajajo ustrezni akterji, kot so centri odličnosti EU za KBRJ.

1.6   Projekt 6: Oblikovanje orodij za obveščanje, izobraževanje in sodelovanje

1.6.1   Namen projekta

Cilj tega projekta je priprava konkretnih in uporabnih orodij, gradiva in pristopov, da bi omogočili dejavnosti iz projektov od 1 do 5. Oblika takih orodij bo prilagojena ciljnemu občinstvu, kar vključuje tiskane različice, načeloma pa jih bo treba prevesti v vse uradne jezike ZN.

Poleg tega se bodo s tem projektom še naprej zagotavljale prožne možnosti financiranja za pripravo izobraževalnih in informativnih gradiv, ki bodo v pomoč pri izvajanju projektov od 1 do 5 in bodo prispevala k večji prepoznavnosti BTWC.

1.6.2   Pričakovani rezultati projekta:

(a)	podpora projektom od 1 do 5;

(b)	večja ozaveščenost študentov in njihovih predavateljev o vprašanjih v zvezi z biološkim orožjem in odgovornim znanstvenim ravnanjem ter etičnih vprašanjih;

(c)	obsežno razširjanje informativnega gradiva o BTWC in širših vprašanjih v zvezi z morebitno neustrezno uporabo biologije.

1.6.3   Opis projekta

Že zdaj je mogoče določiti več projektov, drugi pa bodo dodani, ko se bo projekt začel izvajati. Glavni predlog, ki spada v prvo kategorijo, je na primer priprava priložnostne publikacije ob petdeseti obletnici BTWC, ki bo razposlana širši javnosti, s čimer naj bi izboljšali ozaveščenost o nastanku in razvoju BTWC ter njenem nezmanjšanem pomenu za ohranjanje miru in varnosti. Nujen projekt, ki ga je že mogoče določiti, je tudi prevod spletnega mesta BTWC in gradiva, pripravljenega v okviru tega in prejšnjih sklepov Sveta.

2.   POSTOPKOVNI VIDIKI, USKLAJEVANJE

Projekti se bodo izvajali na pobudo usmerjevalnega odbora z namenom določitve postopkov in načinov sodelovanja. Usmerjevalni odbor bo redno in vsaj enkrat na šest mesecev pregledal izvajanje projektov, tudi z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev.

V usmerjevalnem odboru bodo predstavniki VP in Urada ZN za razoroževanje/enote za podporo izvajanju BTWC.

Države pogodbenice, ki niso države članice, bodo vse zahtevke za pomoč in sodelovanje v skladu s tem sklepom naslovile na Urad ZN za razoroževanje/enoto za podporo izvajanju BTWC. Urad ZN za razoroževanje/enota za podporo izvajanju BTWC bo te zahtevke po potrebi pregledala in ocenila ter usmerjevalnemu odboru predložila priporočila. Usmerjevalni odbor bo preučil zahtevke za pomoč ter akcijske načrte in njihovo izvajanje. Na predlog VP in ob upoštevanju izidov razprav v usmerjevalnem odboru bo končno odločitev o državah upravičenkah sprejel VP po posvetovanju s pristojnimi delovnimi skupinami Sveta.

Da bi zagotovili, da države upravičenke odločno prevzemajo odgovornost za dejavnosti, ki so se začele izvajati na pobudo Unije, in za zagotovitev, da bo te dejavnosti mogoče nadaljevati, je predvideno, da se, kadar je to mogoče in ustrezno, od izbranih upravičenk zahteva, da pripravijo akcijske načrte, v katerih med drugim navedejo časovni načrt za izvajanje financiranih dejavnosti (vključno s tistimi, ki so financirane z nacionalnimi sredstvi), obseg in trajanje projekta ter glavne deležnike. Pri pripravi teh akcijskih načrtov bi lahko sodelovali tudi Urad ZN za razoroževanje/enota za podporo izvajanju BTWC oziroma države članice EU. Projekti se bodo izvajali v skladu z akcijskimi načrti.

3.   POROČANJE IN OCENA

Urad ZN za razoroževanje/enota za podporo izvajanju BTWC bo VP predložil šestmesečna poročila o napredku pri izvajanju projektov. Poleg tega bo treba predložiti poročila o posameznih dejavnostih pomoči v okviru vzpostavljenih akcijskih načrtov za države upravičenke. Poročila bodo poslana pristojni delovni skupini Sveta, ki bo ocenila napredek, na splošno ovrednotila projekte in določila morebitne nadaljnje ukrepe.

Države pogodbenice BTWC bodo vedno, kadar bo to mogoče, obveščene o izvajanju projektov, tudi z elektronskimi sredstvi. Od držav upravičenk se pričakuje, da bodo na sejah o BTWC poročale o poteku in rezultatih dejavnosti, ki se izvajajo v njihovo korist, in ustrezno izpostavile podporo Unije.

4.   SODELOVANJE STROKOVNJAKOV IZ DRŽAV ČLANIC EU

Za uspešno izvajanje tega sklepa je potrebno dejavno sodelovanje strokovnjakov iz držav članic. Urad ZN za razoroževanje/enoto za podporo izvajanju BTWC bomo spodbujali, naj izkoristi pomoč teh strokovnjakov, vključno z rednim posodabljanjem seznama strokovnjakov iz Unije za BTWC, vzpostavljenega na podlagi Sklepa Sveta (SZVP) 2016/51, ki ga vodi. Stroški službenih potovanj strokovnjakov pri izvajanju projektov se bodo krili na podlagi tega sklepa.

Pričakuje se, da bodo predvideni obiski za zagotavljanje pomoči (kot je pravna pomoč ali pomoč pri ukrepih za krepitev zaupanja) običajno vključevali skupino največ treh strokovnjakov in trajali največ pet dni. Če za zagotavljanje specifične pomoči na prošnjo upravičene države pogodbenice ne bo mogoče najti ustreznega strokovnjaka iz Unije, se bo poskušala najti in zagotoviti pomoč zunanjih ponudnikov, ki imajo strokovno znanje na zadevnem področju.

5.   TRAJANJE

Izvajanje projektov naj bi skupaj trajalo 36 mesecev.

6.   UPRAVIČENCI

Upravičenci projekta 1 za dejavnosti vsesplošne uporabe bodo države, ki niso pogodbenice BTWC (tako države podpisnice kot države, ki niso podpisnice), vključno z zasebnim sektorjem, akademskimi krogi in nevladnimi organizacijami, kadar je to ustrezno.

Upravičenci projekta 2 za dejavnosti razvoja zmogljivosti so države pogodbenice BTWC, pri čemer je posebna pozornost namenjena državam, ki so nedavno pristopile h BTWC.

Upravičenci projekta 3 bodo mladi oblikovalci odločitev, znanstveniki in akademiki iz držav pogodbenic BTWC z južne poloble, dejavni na znanstvenih in akademskih področjih, povezanih z BTWC.

Upravičenci projekta 4 bodo uradniki iz držav pogodbenic, zlasti tisti, ki se ukvarjajo z vprašanji BTWC, na primer tisti, ki so bili imenovani za nacionalne kontaktne točke, in tisti v okviru stalnih misij v Ženevi, ter drugi nacionalni strokovnjaki, ki so jih določile države pogodbenice same.

Upravičenci projekta 5 bo manjše število držav pogodbenic, izbranih na podlagi razpisa za oddajo prijav, ki bodo imele možnost sodelovati na tečajih usposabljanja, teoretičnih vajah in/ali nacionalnih/podregionalnih delavnicah ter tako izboljšati svoje zmogljivosti za preprečevanje napadov z biološkim orožjem in odzivanje nanje.

Upravičenci projekta 6 bodo tisti, ki pripravijo ustrezno gradivo, in njegovi uporabniki, npr. študenti in predavatelji, predstavniki industrije ter nevladne organizacije.

7.   PREDSTAVNIKI TRETJIH STRANI

Da bi spodbujali prevzemanje odgovornosti za projekte na regionalni ravni in zagotovili trajnost projektov, se bo na podlagi tega sklepa financiralo sodelovanje strokovnjakov, ki niso iz Unije, vključno s strokovnjaki iz ustreznih podregionalnih, regionalnih in mednarodnih organizacij. Financiralo se bo tudi sodelovanje Urada ZN za razoroževanje/enote za podporo izvajanju BTWC na delavnicah in sejah o BTWC. Financirati bo mogoče udeležbo predsedujočega na sejah o BTWC, odločitev o tem pa se bo sprejela za vsak primer posebej.

8.   IZVAJALEC – VPRAŠANJA GLEDE OSEBJA

Dejavnosti, ki naj bi jih na podlagi tega sklepa izvajal Urad ZN za razoroževanje/enota za podporo izvajanju BTWC, niso predvidene v proračunu, zato bo potrebno dodatno osebje.

9.   PREPOZNAVNOST EU

Urad ZN za razoroževanje/enota za podporo izvajanju BTWC sprejme vse ustrezne ukrepe za objavo dejstva, da je izvedene dejavnosti financirala Unija. Takšni ukrepi se bodo izvajali v skladu s priročnikom o komunikaciji in prepoznavnosti pri zunanjem delovanju EU, ki ga je pripravila in objavila Evropska komisija. Urad ZN za razoroževanje/enota za podporo izvajanju BTWC bo tako zagotovila prepoznavnost prispevka Unije z ustreznim trženjem in oglaševanjem, s čimer bo izpostavljena vloga Unije in zagotovljena preglednost njenih ukrepov in ozaveščanje o razlogih za sklep, podpori Unije temu sklepu ter rezultati te podpore. Na gradivu, pripravljenem v okviru projekta, bo na vidnem mestu prikazana zastava Unije v skladu s smernicami Unije za ustrezno uporabo in prikaz zastave.