1.   Evropska poslovna statistika zajema:

2.   Evropski okvir statističnih poslovnih registrov zajema nacionalne statistične poslovne registre in evropski register skupin podjetij ter izmenjave podatkov med njimi v skladu s členom 10.

3.   Nacionalni statistični poslovni registri iz odstavka 2 zajemajo:

4.   Evropski register skupin podjetij zajema naslednje enote, opredeljene v Uredbi Sveta (EGS) št. 696/93 (23):

5.   Gospodinjstva ne spadajo na področje uporabe evropskega okvira statističnih poslovnih registrov, če so blago in storitve, ki jih proizvajajo oziroma opravljajo, namenjeni za lastno porabo ali vključujejo oddajanje nepremičnine v lasti v najem.

6.   Lokalne enote tujih podjetij, ki niso ločene pravne osebe (podružnice) in so klasificirane kot neprave družbe v skladu z Uredbo (EU) št. 549/2013, se za namene nacionalnih statističnih poslovnih registrov in evropskega registra skupin podjetij štejejo za podjetja.

7.   Skupine podjetij se opredelijo s povezavami glede nadzora med njihovimi pravnimi enotami v skladu z Uredbo (EU) št. 549/2013.

8.   Pri sklicevanju na nacionalne statistične poslovne registre in evropski register skupin podjetij se ta uredba uporablja le za enote, ki v celoti ali delno opravljajo gospodarsko dejavnost, in za gospodarsko neaktivne pravne enote, ki so del podjetja v povezavi z gospodarsko aktivnimi pravnimi enotami.

9.   Za namene evropskega okvira za statistične poslovne registre se kot gospodarska dejavnost šteje naslednje:

Imetje sredstev in/ali obveznosti se lahko tudi šteje za gospodarsko dejavnost.

10.   Statistične enote znotraj evropskega okvira za statistične poslovne registre so opredeljene v skladu z Uredbo (EGS) št. 696/93, ob upoštevanju omejitev iz tega člena.

1.   Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

2.   Za namene členov 11 do 15 se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.   V skladu s členom 17a Uredbe (ES) št. 223/2009 imajo nacionalni statistični organi in Komisija (Eurostat) pravico do takojšnjega in brezplačnega dostopa do vseh administrativnih evidenc in njihove uporabe ter povezovanja teh evidenc z drugimi podatkovnimi viri, da izpolnijo statistične zahteve iz te uredbe ter posodobijo nacionalne statistične poslovne registre in evropski register skupin podjetij. Dostop nacionalnih statističnih organov in Komisije (Eurostata) do teh evidenc je omejen na administrativne evidence znotraj njihovih zadevnih sistemov javne uprave.

2.   Brez poseganja v odstavek 1 davčni organi v vsaki državi članici pristojnim nacionalnim statističnim organom za statistične namene zagotovijo informacije o izvozu in uvozu blaga, kot je določeno v Prilogi V.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 22 za:

3.   Brez poseganja v odstavek 1 carinski organ v vsaki državi članici pristojnim nacionalnim statističnim organom za statistične namene zagotovi informacije o izvozu in uvozu blaga, kot je določeno v Prilogi VI.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 22 za:

4.   Za pripravo harmonizirane statistike o mednarodni trgovini z blagom in izboljšanje kakovosti te statistike si nacionalni statistični organi zadevnih držav članic za statistične namene izmenjajo mikropodatke, ki jih prejmejo od svojih carinskih organov, v zvezi z izvozom in uvozom blaga, zaradi ocene nepravega tranzitnega izvoza in uvoza svojih držav članic.

Za druge trgovinske tokove, pri katerih so udeleženi carinski organi več kot ene države članice, si nacionalni statistični organi izmenjajo ustrezne mikropodatke, povezane z izvozom ali uvozom blaga, da bi izboljšali kakovost zadevne statistike.

5.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih podrobneje določi ureditev za izmenjave podatkov v skladu s tem členom.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2).

1.   Evropska poslovna statistika zajema naslednja področja:

2.   Področja zajemajo eno ali več od naslednjih vsebin, ki so podrobneje opredeljene v Prilogi I:

3.   Periodičnost, referenčno obdobje in statistična enota vsake vsebine so določeni v Prilogi II.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 22 za spremembo podvsebin, določenih v Prilogi I.

5.   Komisija pri izvajanju pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov na podlagi odstavka 4 zagotovi, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

6.   Točka (b) odstavka 5 se ne uporablja za:

1.   Za podvsebine iz Priloge I države članice obdelajo podatke, relevantne za vsako podvsebino. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih podrobneje določi naslednje podatkovne elemente, ki se posredujejo na podlagi te uredbe, njihove tehnične opredelitve in poenostavitve:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2).

2.   Pri izvajanju pooblastil iz odstavka 1 v zvezi s poenostavitvami Komisija v skladu z načelom sorazmernosti upošteva velikost in pomembnost gospodarstva, da se zmanjša breme za podjetja. Poleg tega Komisija zagotovi, da se ohranijo vhodni podatki, potrebni za pripravo računovodskih okvirov za nacionalne in regionalne račune v skladu z Uredbo (EU) št. 549/2013 in plačilnobilančne statistike v skladu z Uredbo (ES) št. 184/2005. Izvedbeni akti, razen prvih izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, se za vsebine iz Priloge I sprejmejo vsaj 18 mesecev pred koncem referenčnega obdobja podatkov. Za vsebini „inovacije“ ter „uporaba IKT in e-trgovanje“ se izvedbeni akti sprejmejo vsaj šest oziroma 15 mesecev pred koncem referenčnega obdobja podatkov.

3.   Komisija pri sprejemanju izvedbenih aktov v skladu s točko (a) odstavka 1, razen za vsebine iz točk (b), (c) in (d) člena 6(2), zagotovi, da število spremenljivk za vsako področje iz člena 6(1) ne presega:

4.   Komisija pri sprejemanju izvedbenih aktov v skladu s točko (a) odstavka 1, za vsebine iz točk (b), (c) in (d) člen 6(2) zagotovi, da število spremenljivk v vsaki vsebini ne presega:

5.   Kadar so zaradi izpolnjevanja potreb uporabnikov in zagotovitve določene stopnje prožnosti potrebni novi podatki, lahko Komisija spremeni največ pet spremenljivk za vsako od področij „kratkoročna poslovna statistika“, „regionalna poslovna statistika“ in „statistika o mednarodnih dejavnostih“ ter največ 20 spremenljivk za področje „nacionalna poslovna statistika“ v katerem koli obdobju petih zaporednih koledarskih let, v skladu z odstavkom 3. Te omejitve se ne uporabljajo za vsebine „globalne vrednostne verige“, „inovacije“ ali „uporaba IKT in e-trgovanje“.

6.   Ne glede na odstavek 3 tega člena, kadar so v odziv na potrebe uporabnikov potrebni novi podatki, da se zagotovi določena stopnja prožnosti na podlagi pilotnih študij iz člena 20, se skupno število spremenljivk za področja iz odstavka 3 tega člena ne poveča za več kot deset spremenljivk.

7.   Pri pripravi izvedbenih aktov iz odstavka 1 se upoštevajo morebitni dodatni stroški ali upravno breme za države članice ali za dajalce podatkov skupaj z oceno načrtovanega izboljšanja kakovosti statistike in vseh drugih neposrednih ali posrednih koristi zaradi dodatnih predlaganih ukrepov.

Prvi pododstavek tega odstavka se ne uporablja za spremembe, ki izhajajo iz sprememb klasifikacij in nomenklatur ali sprememb računovodskih okvirov za nacionalne in regionalne račune v skladu z Uredbo (EU) št. 549/2013 in plačilnobilančne statistike v skladu z Uredbo (ES) št. 184/2005.

1.   Komisija (Eurostat) za statistične namene na ravni Unije vzpostavi evropski register multinacionalnih skupin podjetij.

2.   Države članice na nacionalni ravni vzpostavijo enega ali več nacionalnih statističnih poslovnih registrov, katerih skupno jedro je harmonizirano na podlagi te uredbe, kot podlago za pripravo in usklajevanje raziskav ter vir informacij za statistično analizo populacije podjetij in njene demografije, za uporabo administrativnih podatkov ter za odkrivanje in oblikovanje statističnih enot.

3.   Države članice in Komisija (Eurostat) si za namene evropskega okvira za statistične poslovne registre izmenjujejo podatke, kot je določeno v členu 10.

4.   Nacionalni statistični poslovni registri in evropski register skupin podjetij so avtoritativni vir za izpeljavo visokokakovostnih in harmoniziranih populacij statističnih poslovnih registrov v skladu s členom 17 za pripravo evropske statistike.

Nacionalni statistični poslovni registri so avtoritativni vir za populacije nacionalnih statističnih poslovnih registrov. Evropski register skupin podjetij je avtoritativni vir za ESS kot populacije registra za poslovno statistiko, za kar je potrebno usklajevanje čezmejnih informacij v zvezi z multinacionalnimi skupinami podjetij.

1.   Za statistične in pravne enote, ki jih zajema evropski okvir za statistične poslovne registre v skladu s členom 8, so značilni elementi, določeni v obeh od naslednjih točk, ki so nadalje podrobneje določeni v Prilogi III:

2.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih podrobneje določi spremenljivke, povezane s podvsebinami registrov iz Priloge III.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2).

3.   Pri sprejemanju izvedbenih aktov na podlagi odstavka 2 Komisija zagotovi, da se državam članicam ali dajalcem podatkov ne naložijo večji dodatni stroški ali breme.

1.   Države članice si izmenjujejo zaupne podatke.

V ta namen si zaupne podatke o multinacionalnih skupinah podjetij in enotah, ki so del teh skupin, vključno s spremenljivkami iz Priloge IV, izključno za statistične namene izmenjujejo nacionalni statistični organi različnih držav članic, kadar je izmenjava namenjena zagotovitvi kakovosti informacij o multinacionalnih skupinah podjetij v Uniji. Take izmenjave lahko potekajo tudi za zmanjšanje bremena poročanja.

Kadar se taka izmenjava zaupnih podatkov opravi za zagotovitev kakovosti informacij o multinacionalnih skupinah podjetij v Uniji in izmenjavo izrecno odobri pristojni nacionalni statistični organ, ki priskrbi podatke, so nacionalne centralne banke lahko stranke pri izmenjavi zaupnih podatkov izključno za statistične namene.

2.   Komisija (Eurostat) in države članice si izmenjujejo zaupne podatke.

V ta namen nacionalni statistični organi Komisiji (Eurostatu) posredujejo podatke o multinacionalnih skupinah podjetij in enotah, ki so del teh skupin, vključno s spremenljivkami iz Priloge IV, da izključno za statistične namene zagotovijo informacije o multinacionalnih skupinah podjetij v Uniji.

Za zagotovitev dosledne evidence podatkov in njihove uporabe izključno za statistične namene Komisija (Eurostat) pristojnim nacionalnim statističnim organom vsake države članice posreduje podatke o multinacionalnih skupinah podjetij, tudi podatke o enotah, ki so del teh skupin, vključno s spremenljivkami iz Priloge IV, kadar se vsaj ena pravna enota skupine nahaja na ozemlju te države članice.

Za zagotovitev učinkovitosti in visoke kakovosti priprave evropskega registra skupin podjetij posreduje Komisija (Eurostat), izključno za statistične namene, nacionalnim statističnim organom podatke o vseh multinacionalnih skupinah podjetij, ki so evidentirane v evropskem registru skupin podjetij, in tudi o enotah, ki so del teh skupin, vključno s spremenljivkami iz Priloge IV.

3.   Komisija (Eurostat) in države članice si za identifikacijo pravnih enot izmenjujejo zaupne podatke.

V ta namen nacionalni statistični organi Komisiji (Eurostatu) posredujejo podatke o registriranih pravnih enotah, ki se nanašajo samo na identifikacijo in demografske spremenljivke ter stratifikacijske parametre iz Priloge IV, izključno za namen edinstvene identifikacije pravnih enot v Uniji.

Za zagotovitev učinkovitosti in visoke kakovosti priprave evropskega registra skupin podjetij posreduje Komisija (Eurostat) nacionalnim statističnim organom vsake države članice podatke o pravnih enotah, ki se nanašajo samo na identifikacijo in demografske spremenljivke ter stratifikacijske parametre iz Priloge IV, izključno za namen identifikacije pravnih enot v Uniji.

4.   Izmenjava zaupnih podatkov med Komisijo (Eurostat) in centralnimi bankami lahko, izključno za statistične namene, poteka med Komisijo (Eurostatom) in nacionalnimi centralnimi bankami ter Komisijo (Eurostatom) in ECB, kadar je izmenjava namenjena zagotovitvi kakovosti informacij o multinacionalni skupinah podjetij v Uniji in izmenjavo izrecno odobrijo pristojni nacionalni statistični organi.

5.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih podrobneje določi tehnične podrobnosti spremenljivk iz Priloge IV.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2).

6.   Za zagotovitev, da se podatki, izmenjani na podlagi tega člena, uporabljajo izključno za statistične namene, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih podrobneje določi obliko ter ukrepe v zvezi z varnostjo in zaupnostjo takih podatkov ter postopek za izmenjavo podatkov.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2).

7.   Ko Komisija (Eurostat), nacionalni statistični organi, nacionalne centralne banke in ECB na podlagi tega člena prejmejo zaupne podatke o enotah na nacionalnem ozemlju ali zunaj njega, te informacije v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009 obravnavajo zaupno.

Nacionalni statistični organi in Komisija (Eurostat) si zaupne podatke posredujejo, kolikor je to potrebno izključno za statistične namene za pripravo evropske statistike. Vsako nadaljnje posredovanje mora izrecno odobriti nacionalni organ, ki je podatke zbral.

8.   Države članice in Komisija sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev in kaznovanje vseh kršitev statistične zaupnosti izmenjanih podatkov. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

1.   Izmenjava zaupnih podatkov med državami članicami o izvozu blaga znotraj Unije poteka izključno za statistične namene med nacionalnimi statističnimi organi, kar prispeva k razvoju, pripravi in izkazovanju statistike o trgovini z blagom znotraj Unije.

Tehnične specifikacije za zahteve po podatkih, kot so določene v členu 7(1) in (2), se uporabljajo tudi za izmenjavo zaupnih podatkov v skladu s tem poglavjem.

2.   Nacionalni statistični organi države članice izvoza zagotovijo nacionalnim statističnim organom države članice uvoza statistične informacije o svojem izvozu blaga znotraj Unije v navedeno državo članico, kot je določeno v členu 12.

3.   Nacionalni statistični organi države članice izvoza zagotovijo nacionalnim statističnim organom države članice uvoza metapodatke, relevantne za uporabo izmenjanih podatkov pri obdelavi statistike.

4.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih podrobneje določi informacije, ki štejejo za pomembne metapodatke iz odstavka 3, ter časovni načrt za zagotovitev teh informacij in statističnih informacij iz odstavka 2.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2).

5.   Brez poseganja v odstavek 1 tega člena država članica, ki zagotavlja izmenjane zaupne podatke, nacionalnim statističnim organom države članice uvoza dovoli, da jih lahko uporabijo za pripravo druge statistike, pod pogojem, da se ti podatki uporabijo izključno za statistične namene v skladu s členi 20 do 26 Uredbe (ES) št. 223/2009.

6.   Država članica uvoza lahko na zahtevo nacionalnih statističnih organov države članice izvoza zagotovi nacionalnim statističnim organom države članice izvoza mikropodatke, ki jih je zbrala o uvozu blaga znotraj Unije iz te države članice izvoza.

1.   Statistične informacije iz člena 11(2) sestavljajo:

2.   Statistične informacije iz člena 11(2), ki se dejansko zberejo z raziskavami pri podjetjih ali iz administrativnih podatkov, zajemajo vsaj 95 % vrednosti vsega izvoza blaga znotraj Unije iz vsake posamezne države članice v vse ostale države članice skupaj.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 22 za spremembo te uredbe, in sicer z zmanjšanjem stopnje zajetja za izvoz blaga znotraj Unije glede na tehnični in gospodarski razvoj, pri čemer se ohrani statistika, ki izpolnjuje veljavne standarde kakovosti.

3.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih podrobneje določi tehnične specifikacije v zvezi z zbiranjem in obdelavo informacij iz odstavka 1 in podrobneje opredeli uporabo stopnje zajetja iz odstavka 2 glede na referenčno obdobje.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2).

1.   Mikropodatki iz točke (a) člena 12(1) vključujejo naslednje statistične podatkovne elemente:

Mikropodatki iz točke (a) člena 12(1) lahko vsebujejo način prevoza in pogoje dobave, pod pogojem, da država članica izvoza zbira te statistične podatkovne elemente.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih podrobneje določi statistične podatkovne elemente iz točk (a) do (i) prvega pododstavka tega odstavka ter podrobneje določi seznam statističnih podatkovnih elementov, ki veljajo za posebno blago ali gibanje, ter podatkov, ki se obdelajo z uporabo podrobnosti iz carinskih deklaracij iz točk (b) in (c) člena 12(1).

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2).

2.   Države članice lahko pod določenimi pogoji, ki izpolnjujejo zahteve glede kakovosti, poenostavijo informacije, ki jih je treba predložiti, pod pogojem, da takšna poenostavitev ne škodi kakovosti statistike.

V posebnih primerih lahko države članice zberejo manjši sklop statističnih podatkovnih elementov iz odstavka 1 ali zberejo informacije, povezane z nekaterimi od teh podatkovnih elementov, na manj podrobni ravni.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih podrobneje določi ureditev poenostavitev iz prvega pododstavka in najvišjo vrednost izvoza znotraj Unije, za katero se lahko izkoristi taka poenostavitev.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2).

1.   Nacionalni statistični organi države članice izvoza predložijo nacionalnim statističnim organom države članice uvoza evidenco mikropodatkov v zvezi z izvoznikom, kateremu so nacionalni statistični organi države članice izvoza odobrili zahtevek za statistično zaupnost v skladu s členom 19, pri čemer evidenca vsebuje pravo vrednost in vse statistične podatkovne elemente iz člena 13(1) ter oznako, da za to evidenco mikropodatkov velja zaupnost.

2.   Nacionalni statistični organi države članice uvoza lahko uporabijo evidence mikropodatkov o izvozu, za katere velja zaupnost, za obdelavo statističnih rezultatov o uvozu znotraj Unije. Če nacionalni statistični organi države članice uvoza uporabljajo evidence mikropodatkov o izvozu, za katere velja zaupnost, poskrbijo, da pri izkazovanju statističnih rezultatov o uvozu znotraj Unije spoštujejo statistično zaupnost, ki so jo odobrili nacionalni statistični organi države članice izvoza.

3.   Za zagotovitev varstva zaupnih podatkov, izmenjanih na podlagi tega poglavja, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi obliko ter ukrepe glede varnosti in zaupnosti takih podatkov, vključno z ureditvijo za uporabo pravil iz odstavkov 1 in 2, ter postopka za izmenjavo podatkov.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2).

4.   Države članice in Komisija sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev in kaznovanje vseh kršitev statistične zaupnosti izmenjanih podatkov. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

1.   Izmenjava zaupnih podatkov, ki se zbirajo ali obdelajo na podlagi te uredbe, se samo za statistične namene dovoli med nacionalnimi statističnimi organi zadevnih držav članic, njihovimi nacionalnimi centralnimi bankami, ECB in Komisijo (Eurostatom), kadar je izmenjava nujna za zagotavljanje kakovosti in primerljivosti evropske poslovne statistike ali nacionalnih računov v skladu s koncepti in metodologijo iz Uredbe (EU) št. 549/2013.

2.   Nacionalni statističnimi organi, nacionalne centralne banke, Komisija (Eurostat) in ECB, ki so prejeli zaupne podatke, te informacije obravnavajo zaupno in jih uporabljajo izključno za statistične namene v skladu s členi 20 do 26 Uredbe (ES) št. 223/2009.

1.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev kakovosti posredovane evropske poslovne statistike in nacionalnih statističnih poslovnih registrov ter evropskega registra skupin podjetij.

2.   Za namene te uredbe se uporabljajo merila kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009.

3.   Komisija (Eurostat) na pregleden in preverljiv način oceni kakovost posredovanih podatkov in metapodatkov.

4.   Za namen odstavka 3 države članice Komisiji (Eurostatu) letno posreduje naslednje:

V primeru večletne statistike je periodičnost poročil o kakovosti in metapodatkih iz točke (a) prvega pododstavka enaka periodičnosti zadevne statistike.

5.   Komisija (Eurostat) državam članicam zagotovi letna poročila o kakovosti in metapodatkih, povezana z evropskim registrom skupin podjetij.

6.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih podrobneje določijo ureditev, vsebino in roke za posredovanje poročil o kakovosti in metapodatkih.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2). Državam članicam ali dajalcem podatkov ne smejo nalagati večjih dodatnih stroškov ali bremena.

Vsebina poročanja se omeji na najpomembnejše in bistvene vidike kakovosti.

7.   Države članice v najkrajšem možnem času obvestijo Komisijo (Eurostat) o vseh relevantnih informacijah ali spremembah v zvezi z izvajanjem te uredbe, ki bi vplivale na kakovost posredovanih podatkov. Države članice obvestijo Komisijo (Eurostat) o velikih metodoloških ali drugih spremembah, ki vplivajo na kakovost nacionalnih statističnih poslovnih registrov. Informacije se podajo v najkrajšem možnem času in najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti vsake takšne spremembe.

8.   Države članice Komisiji (Eurostatu) na njeno ustrezno obrazloženo zahtevo posredujejo vse potrebne dodatne informacije za oceno kakovosti statističnih informacij, kar pa državam članicam ali dajalcem podatkov ne sme nalagati večjih dodatnih stroškov ali bremena.

1.   Države članice Komisiji (Eurostatu) zagotovijo podatke in metapodatke, ki se zahtevajo s to uredbo, v skladu s standardi izmenjave podatkov in metapodatkov. Kadar so posredovani podatki zaupni, se prava vrednost pošlje z oznako, da so podatki zaupne narave in se ne smejo izkazovati.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih podrobneje določi takšne standarde ter postopek za posredovanje podatkov in metapodatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2).

2.   Države članice na ustrezno obrazloženo zahtevo Komisije (Eurostata) izvajajo statistične analize nacionalnih statističnih poslovnih registrov in rezultate posredujejo Komisiji (Eurostatu).

Komisija (Eurostatu) lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi obliko in postopek za posredovanje rezultatov takšnih statističnih analiz.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2).

Komisija (Eurostat) zagotovi, da se s takimi izvedbenimi akti državam članicam ali dajalcem podatkov ne naložijo večji dodatni stroški ali breme.

3.   Države članice Komisiji (Eurostatu) na ustrezno obrazloženo zahtevo zagotovijo vse relevantne informacije o izvajanju te uredbe v državah članicah. Komisija s takimi zahtevami državam članicam ne sme naložiti znatnega dodatnega upravnega ali finančnega bremena.

1.   Kadar Komisija (Eurostat) ugotovi, da so potrebne bistvene nove zahteve po podatkih ali izboljšave podatkovnih nizov, ki jih zajema ta uredba, lahko začne pilotne študije, ki jih pred vsakim zbiranjem novih podatkov prostovoljno izvedejo države članice. Te pilotne študije vključujejo pilotne študije o mednarodni trgovini s storitvami, nepremičninah, finančnih kazalnikih ter okolju in podnebju.

2.   Take pilotne študije se izvedejo, da se ocenita relevantnost in izvedljivost pridobivanja podatkov. Komisija (Eurostat) v sodelovanju z državami članicami in glavnimi deležniki oceni rezultate teh študij. Pri oceni rezultatov se upoštevajo koristi ter dodatni stroški in breme za podjetja in nacionalne statistične organe zaradi izboljšav.

3.   Komisija po oceni iz odstavka 2 v sodelovanju z državami članicami pripravi poročilo o ugotovitvah študij iz odstavka 1. To poročilo se objavi.

4.   Komisija do 7. januarja 2022 in nato vsaki dve leti poroča o splošnem napredku v zvezi s pilotnimi študijami iz odstavka 1. Ta poročila se objavijo.

Komisija po potrebi in ob upoštevanju ocene rezultatov iz odstavka 2 tem poročilom priloži predloge za uvedbo novih zahtev po podatkih.

1.   Unija lahko nacionalnim statističnim uradom in drugim nacionalnim organom s seznama, pripravljenega na podlagi člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009, dodeli finančno podporo za stroške:

2.   Finančni prispevek Unije se zagotovi v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 99/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (26) ter členom 6 Uredbe (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (27).

3.   Ta finančni prispevek Unije ne presega 95 % upravičenih stroškov.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(2) in (3), člena 6(4) in člena 12(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 6. januarja 2020. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece prek koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 5(2) in (3), člena 6(4) in člena 12(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 5(2) ali (3), člena 6(4) ali člena 12(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Komisiji pomaga Odbor ESS, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 223/2009. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

1.   Kadar so za uporabo te uredbe ali izvedbenih ukrepov in delegiranih aktov, sprejetih na njeni podlagi, potrebne velike prilagoditve nacionalnega statističnega sistema države članice, lahko Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim odobri odstopanja od uporabe te uredbe ter izvedbenih ukrepov in delegiranih aktov, sprejetih na njeni podlagi, za največ tri leta.

Zadevna država članica Komisiji predloži ustrezno obrazloženo zahtevo za tako odstopanje v treh mesecih od začetka veljavnosti zadevnega akta.

Vpliv takih odstopanj na primerljivost podatkov držav članic ali na izračun potrebnih pravočasnih in reprezentativnih evropskih zbirnih podatkov mora biti čim manjši. Pri odobritvi odstopanja se upošteva obremenitev dajalcev podatkov.

2.   Kadar je odstopanje v zvezi s področji, na katerih so bile izvedene pilotne študije iz člena 20, še vedno upravičeno ob koncu obdobja, za katero je bilo odobreno, lahko Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim odobri nadaljnje odstopanje za največ eno leto.

Zadevna država članica Komisiji predloži zahtevo, v kateri navede razloge in podrobno podlago v podporo takemu podaljšanju, najpozneje šest mesecev pred koncem obdobja veljavnosti odstopanja, odobrenega na podlagi odstavka 1.

3.   Izvedbeni akti iz odstavkov 1 in 2 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 23(2).

1.   Uredbe (ES) št. 48/2004, (ES) št. 808/2004, (ES) št. 716/2007, (ES) št. 177/2008 in (ES) št. 295/2008, Odločba št. 1608/2003/ES in Uredba (EGS) št. 3924/91 se razveljavijo z učinkom od 1. januarja 2021.

2.   Uredbi (ES) št. 638/2004 in (ES) št. 471/2009 se razveljavita z učinkom od 1. januarja 2022.

3.   Uredba (ES) št. 1165/98 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2024.

4.   Odstavki 1, 2 in 3 ne posegajo v obveznosti iz navedenih pravnih aktov v zvezi s posredovanjem podatkov in metapodatkov, vključno s poročili o kakovosti, kar zadeva referenčna obdobja, ki se v celoti ali deloma končajo pred zadevnimi datumi, določenimi v navedenih odstavkih.

5.   Sklicevanje na razveljavljene akte se šteje za sklicevanje na to uredbo.

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Uporablja se od 1. januarja 2021.

3.   Člen 5(2), (3) in (4) ter členi 11 do 15 se uporabljajo od 1. januarja 2022.

1.   Takse in pristojbine zahteva in zaračunava Agencija izključno v skladu s to uredbo.

2.   V primerih, za katere ta uredba ne določa drugače, se takse in pristojbine izračunajo na podlagi urne postavke, navedene v delu II Priloge.

3.   Države članice ne zaračunavajo taks za naloge, ki spadajo v pristojnost Agencije, tudi če jih izvajajo v imenu Agencije. Agencija povrne državam članicam stroške za naloge, ki jih izvedejo v njenem imenu.

4.   Vse takse in pristojbine so izražene in plačljive v eurih.

5.   Zneski iz delov I, II in IIa Priloge se z učinkom od 1. januarja vsako leto indeksirajo na stopnjo inflacije v skladu z metodo, določeno v delu IV Priloge.

6.   Z odstopanjem od taks, navedenih v Prilogi, lahko za takse, ki se plačajo za certifikacijske naloge, opravljene v okviru dvostranskega sporazuma med Unijo in tretjo državo, veljajo posebne določbe, predpisane v ustreznem dvostranskem sporazumu.

1.   Agencija določi pogoje plačila taks in pristojbin, pri čemer navede, pod katerimi pogoji jih Agencija zaračunava za certifikacijske naloge in storitve. Agencija objavi pogoje na svoji spletni strani.

2.   Vlagatelj plača celotni dolgovani znesek v 30 koledarskih dneh od datuma, ko je bil obveščen o računu.

3.   Če Agencija do izteka obdobja iz odstavka 2 ne prejme plačila računa, lahko zaračuna obresti za vsak koledarski dan zamude.

4.   Obrestna mera je mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja pri glavnih aktivnostih refinanciranja, kot je objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca roka za plačilo, povečana za osem odstotnih točk.

1.   Agencija lahko brez poseganja v svoj poslovnik:

2.   Agencija se pred ukrepanjem v skladu z odstavkom 1 z vlagateljem posvetuje o nameravanih ukrepih.

1.   Kadar se certifikacijska naloga ali storitev delno ali v celoti opravi zunaj ozemlja držav članic, vlagatelj plača potne stroške, ki se določijo z enačbo: d = v + a + h – e.

2.   V enačbi iz odstavka 1 se uporablja naslednje:

3.   Potni stroški, ki nastanejo v okviru zagotavljanja storitev iz člena 14(2), se zaračunajo izključno v skladu z delom IIa Priloge.

1.   Agencija na podlagi zahtevka vlagatelja in ob upoštevanju odstavka 2 zagotovi predračun.

2.   Kadar mora Agencija zaradi pričakovane kompleksnosti projekta za navedeni predračun izvesti predhodno tehnično analizo, se plačilo za takšno analizo zaračuna na urni osnovi na podlagi pogodbenega sporazuma, ki ga skleneta vlagatelj in Agencija.

3.   Na zahtevo vlagatelja se dejavnosti začasno prekinejo, dokler Agencija ne zagotovi zahtevanega predračuna in ga vlagatelje ne sprejme.

4.   Agencija predračun spremeni, če se izkaže, da je naloga preprostejša ali jo je mogoče izvesti hitreje, kot je bilo sprva predvideno, ali če je nasprotno bolj zapletena in je njena izvedba dolgotrajnejša, kot je lahko Agencija razumno predvidela.

1.   Pogoj za izvajanje certifikacijskih nalog je predhodno plačilo celotnega dolgovanega zneska takse, razen če se Agencija po ustreznem upoštevanju zadevnih finančnih tveganj odloči drugače. Agencija lahko za takso izda račun v enem obroku, potem ko prejme vlogo, ali na začetku letnega obdobja ali obdobja nadzora.

2.   Taksa, ki jo mora za določeno certifikacijsko nalogo plačati vlagatelj, je sestavljena iz enega od naslednjih elementov:

3.   Spremenljiva taksa iz točke (b) odstavka 2 je zmnožek dejanskega števila delovnih ur in urne postavke, določene v delu II Priloge.

4.   Kadar je to upravičeno zaradi tehničnih okoliščin, pomembnih za takse, določene s to uredbo, lahko Agencija na podlagi soglasja vlagatelja:

Če se vlagatelj ne strinja s predlagano prerazvrstitvijo, lahko Agencija zadevno vlogo ali vloge zavrne ali zaustavi.

1.   Takse iz preglednic 1, 2 in 3 iz dela I Priloge se zaračunavajo za posamezne vloge in za 12‐mesečno obdobje. Za obdobje po prvih 12 mesecih takse znašajo 1/365 zadevne letne takse na dan.

2.   Takse iz preglednice 4 iz dela I Priloge se zaračunavajo za posamezne vloge.

3.   Takse iz preglednice 8 iz dela I Priloge se zaračunavajo za 12‐mesečno obdobje.

4.   Takse iz preglednic 9 do 14 iz dela I Priloge se zaračunavajo, kakor sledi:

Z vsako spremembo organizacije, ki vpliva na njeno odobritev, se znova izračuna taksa za nadzor, ki jo je treba plačati v naslednjem 12‐mesečnem obdobju po odobritvi spremembe.

5.   V primerih iz točke (f)(2) člena 2 se takse za obdobje med datumom izdaje certifikata in začetkom prvega obračunskega obdobja, ki mu sledi, izračunajo po načelu časovne porazdelitve na podlagi preglednice 8 iz dela I Priloge.

6.   Kadar se zaradi prerazvrstitve vloge zadevne takse spremenijo, se znova izračunajo, kot sledi:

1.   Kadar je vloga zavrnjena ali je izvajanje naloge, povezane z vlogo, zaustavljeno ali prekinjeno, se zadevne takse skupaj s povezanimi potnimi stroški in vsemi drugimi dolgovanimi zneski v celoti plačajo, ko Agencija preneha izvajati nalogo.

2.   Kadar je vloga zavrnjena ali je izvajanje naloge, povezane z vlogo, zaustavljeno, se preostanek dolgovanih taks izračuna, kot sledi:

3.   Kadar je izvajanje naloge, povezane z vlogo, prekinjeno v prvem obračunskem obdobju, se znesek taks za zadevno obračunsko obdobje ne povrne. Kadar se taka prekinitev zgodi po prvem obračunskem obdobju, se preostanek dolgovanih taks izračuna v skladu z merili iz točke (a) odstavka 2. Kadar Agencija po prekinitvi izvajanja naloge, povezane z vlogo, nadaljuje izvajanje navedene naloge, bodisi samodejno po izteku obdobja prekinitve, ki ga izbere vlagatelj, bodisi že prej na zahtevo vlagatelja, Agencija zaračuna novo takso, in sicer ne glede na takse, ki so že bile plačane za prekinjeno nalogo.

4.   Za namene te uredbe se šteje, da:

5.   Takse, plačane za nalogo, povezano z vlogo, katere izvajanje je bilo zaustavljeno, se pri morebitnih nadaljnjih nalogah ne upoštevajo, čeprav so enake kot zaustavljena naloga.

1.   Če plačilo neporavnanih taks ni bilo izvedeno do izteka roka iz člena 4(2), lahko Agencija po posvetovanju z imetnikom certifikata zadevni certifikat začasno odvzame ali prekliče.

2.   Če Agencija začasno odvzame certifikat, ker imetnik certifikata ne izpolnjuje veljavnih zahtev ali ne plača letne takse ali takse za nadzor, Agencija ne glede na začasni odvzem na začetku letnega obdobja ali obdobja nadzora izda račun za plačilo letne takse ali takse za nadzor v enem obroku. Agencija lahko zadevni certifikat prekliče, če imetnik certifikata v enem letu od obvestila o začasnem odvzemu ne izpolni svojih plačilnih obveznosti. Pred ponovno izdajo certifikata se plačajo preostanek dolgovanih taks za obdobje začasnega odvzema in vsi ostali takrat dolgovani zneski.

3.   Če Agencija prekliče certifikat, ker imetnik certifikata ne izpolnjuje veljavnih zahtev ali ne plača letne takse ali takse za nadzor, se preostanek dolgovanih taks za tekoče obračunsko obdobje izračuna, kot sledi:

Zneski iz točk (a) in (b) prvega pododstavka skupaj z morebitnimi potnimi stroški in drugimi dolgovanimi zneski se v celoti plačajo na datum začetka veljavnosti preklica.

1.   Če se imetnik certifikata odpove certifikatu, se preostanek dolgovanih taks za tekoče 12‐mesečno obdobje izračuna, kot sledi:

Zneski iz točk (a) in (b) prvega pododstavka se plačajo v celoti skupaj s potnimi stroški in morebitnimi drugimi dolgovanimi zneski na datum začetka veljavnosti odpovedi.

2.   V primeru prenosa certifikata takse iz preglednic 8 do 15 plača novi imetnik certifikata, in sicer od obračunskega obdobja, ki sledi datumu začetka veljavnosti prenosa.

3.   V primerih iz preglednice 14 iz dela I Priloge se taksa za nadzor naprave v zvezi z napravo za simulacijo letenja zniža po načelu časovne porazdelitve za obdobja deaktivacije na zahtevo vlagatelja.

1.   Za znesek pristojbin, ki jih Agencija zaračunava v skladu z delom II Priloge, se izda račun na podlagi veljavne urne postavke.

2.   Pristojbine za zagotavljanje storitev usposabljanja, vključno s potnimi stroški, se zaračunajo v skladu z delom IIa Priloge.

1.   Razen če se Agencija odloči drugače po ustreznem upoštevanju povezanih finančnih tveganj, se pristojbine zaračunajo pred izvedbo storitve.

2.   Pristojbine iz preglednice 6 (točka 1) iz dela I Priloge se zaračunavajo za posamezne vloge in 12‐mesečno obdobje. Za obdobje po prvih 12 mesecih pristojbine znašajo 1/365 zadevne letne pristojbine na dan.

3.   Pristojbine iz preglednic 5 in 6 (točka 2) iz dela I Priloge se zaračunavajo za posamezne vloge.

4.   Kadar se zadevna pristojbina zaradi prerazvrstitve vloge spremeni, se pristojbine ustrezno znova izračunajo z učinkom od datuma prejema vloge.

1.   Kadar je vloga zavrnjena ali je izvajanje naloge, povezane z vlogo, zaustavljeno ali prekinjeno, se zadevne pristojbine skupaj s povezanimi potnimi stroški in vsemi drugimi dolgovanimi zneski v celoti plačajo, ko Agencija preneha izvajati nalogo.

2.   Kadar je vloga zavrnjena ali je izvajanje naloge, povezane z vlogo, zaustavljeno, se preostanek dolgovanih pristojbin izračuna, kot sledi:

3.   Kadar je izvajanje naloge, povezane z vlogo, prekinjeno v prvem obračunskem obdobju, se znesek pristojbin za zadevno obračunsko obdobje ne povrne. Kadar se taka prekinitev zgodi po prvem obračunskem obdobju, se preostanek dolgovanih pristojbin izračuna v skladu z merili iz točke (a) odstavka 2. Kadar Agencija po prekinitvi izvajanja naloge, povezane z vlogo, nadaljuje izvajanje zadevne naloge, bodisi samodejno po izteku obdobju prekinitve, ki ga izbere vlagatelj, bodisi že prej na zahtevo vlagatelja, Agencija zaračuna novo pristojbino, in sicer ne glede na pristojbine, ki so bile za prekinjeno nalogo že plačane.

4.   Za namene te uredbe se šteje, da:

5.   Pristojbine, plačane za nalogo, povezano z vlogo, katere izvajanje je bilo zaustavljeno, se pri nadaljnjih nalogah ne upoštevajo, čeprav so enake kot zaustavljena naloga.

1.   Za obravnavo pritožb, vloženih v skladu s členom 108 Uredbe (EU) 2018/1139, se zaračuna pristojbina. Višina pristojbine se izračuna v skladu z metodo, določeno v delu III Priloge. Pritožba je dopustna šele, ko je v roku iz odstavka 3 plačana pristojbina za pritožbo.

2.   Pravna oseba, ki vlaga pritožbo, Agenciji predloži listino, ki jo podpiše pooblaščeni uradnik in v kateri je naveden promet pritožnika. Navedena listina se predloži Agenciji skupaj s pritožbo.

3.   Pristojbine za pritožbe se plačajo v skladu z veljavnim postopkom, ki ga določi Agencija, v 60 koledarskih dneh po datumu vložitve pritožbe pri Agenciji.

4.   Če se o pritožbi odloči v prid pritožnika, Agencija povrne plačane pristojbine za pritožbo.

1.   Agencija Komisiji, upravnemu odboru in svetovalnemu organu deležnikov, ustanovljenemu v skladu s členom 98(4) Uredbe (EU) 2018/1139, vsako leto predloži informacije o elementih, ki se uporabljajo kot podlaga za določanje višine taks. Navedene informacije vključujejo predvsem razčlenitev stroškov v zvezi s preteklimi in prihodnjimi leti.

2.   Agencija redno pregleduje Prilogo, da preveri, ali so pomembne informacije, povezane s temeljnimi domnevami za predvidene prihodke in odhodke Agencije, ustrezno upoštevane v zneskih taks ali pristojbin, ki jih zaračunava Agencija.

3.   Ta uredba se po potrebi revidira, zlasti ob upoštevanju prihodkov Agencije in njenih povezanih stroškov.

4.   Agencija se pred podajo mnenja v skladu s členom 126(4) Uredbe (EU) 2018/1139 posvetuje s svetovalnim organom deležnikov iz odstavka 1 in pojasni razloge za morebitne predlagane spremembe.

1.   Letne takse ali takse za nadzor iz preglednic 1, 2, 3, 8 do 13 in 15 iz dela I Priloge se uporabljajo za vse certifikacijske naloge, ki se izvajajo ob začetku veljavnosti te uredbe, od naslednjega obračunskega obdobja, ki se začne po začetku veljavnosti te uredbe.

2.   Urne postavke, določene v delu II Priloge, se uporabljajo od začetka veljavnosti te uredbe za vse naloge, ki se izvajajo ob začetku veljavnosti te uredbe in za katere se takse ali pristojbine izračunajo na urni osnovi.

3.   V primerih iz preglednice 5 in preglednice 6 iz dela I Priloge ter tudi v zvezi s taksami za odobritev organizacije in taksami za odobritev ustreznosti naprave iz preglednice 14 iz dela I Priloge ter ne glede na navedene določbe se takse in pristojbine, povezane s tekočimi vlogami ob začetku veljavnosti te uredbe, izračunajo v skladu z delom II Priloge do zaključka nalog, ki se izvajajo na podlagi navedenih vlog.

4.   V primerih iz preglednice 14 iz dela I Priloge, razen primerih iz odstavka 3, se takse iz navedene preglednice uporabljajo od začetka veljavnosti te uredbe.

5.   Glede na odstavke 2, 3 in 4 se takse in pristojbine za tekoča obračunska obdobja ob začetku veljavnosti te uredbe izračunajo v skladu z Uredbo (EU) št. 319/2014.