(1)

Uredba (EU) 2016/429 določa pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ki se prenašajo na živali ali na ljudi, vključno s pravili za obrate, ki gojijo kopenske živali, in valilnice ter za sledljivost nekaterih gojenih kopenskih živali in valilnih jajc v Uniji. Z Uredbo se na Komisijo prenese tudi pooblastilo, da z delegiranimi akti sprejema pravila za dopolnitev nekaterih nebistvenih določb navedene uredbe.

(2)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/2035 (2) določa dopolnilna pravila za registrirane in odobrene obrate za gojene kopenske živali in valilna jajca ter za sledljivost nekaterih gojenih kopenskih živali in valilnih jajc. Zlasti naslov II dela III navedene delegirane uredbe določa pravila glede sledljivosti gojenih ovc in koz, vključno z obveznostmi izvajalcev dejavnosti v zvezi s sredstvi in metodami identifikacije navedenih živali.

(3)

Poleg tega člen 46 Delegirane uredbe (EU) 2019/2035 določa nekatera odstopanja od zahtev za sledljivost gojenih ovc in koz iz člena 45 navedenega akta. To vključuje možnost, da izvajalci dejavnosti, ki gojijo ovce in koze, mlajše od 12 mesecev, živali identificirajo z eno elektronsko ušesno znamko, ki ima jasno prikazano edinstveno registracijsko številko in identifikacijsko kodo, če so navedene živali namenjene za prevoz v klavnico v isti državi članici bodisi po dejavnosti zbiranja bodisi po pitanju. Po sprejetju Delegirane uredbe (EU) 2019/2035 je Komisija prejela različne pripombe nekaterih zainteresiranih strani in držav članic v zvezi z morebitnimi posledicami uporabe navedenega odstopanja, ki se je rejcem ovc in koz zdelo preveč zapleteno, zlasti ob upoštevanju nizke tržne cene, ki jo dobijo za živali, namenjene za zakol za prehrano ljudi. Ob upoštevanju dejavnikov iz člena 118(3) Uredbe (EU) 2016/429 bi se lahko za običajno ušesno znamko ali običajni biceljni trak štelo, da zagotavljata zadostno raven sledljivosti, ko se mlade ovce in koze po pitanju premaknejo v klavnico v isti državi članici. Poleg tega je mogoče zadostno raven sledljivosti zagotoviti le, če so taki premiki zabeleženi v eni zbirki podatkov in torej potekajo v isti državi članici, kar je tudi pogoj za večino drugih odstopanj iz člena 46 Delegirane uredbe (EU) 2019/2035.

(4)

Ob upoštevanju navedenih pomislekov je primerno spremeniti Uredbo (EU) 2019/2035 tako, da se doda dodatno odstopanje za mlade gojene ovce in koze ter tako preprečijo nesorazmerna bremena in stroški za izvajalce dejavnosti, hkrati pa se zagotovi sledljivost gojenih ovc in koz ter nemoteno delovanje sistema za identifikacijo in registracijo navedenih živali.

(5)

Poleg tega člen 108 Uredbe (EU) 2016/429 zahteva, da države članice vzpostavijo sistem za identifikacijo in registracijo gojenih kopenskih živali, vključno z gojenimi ovcami in kozami. Ta sistem bi moral imeti vzpostavljene postopke za njegovo pravilno delovanje, vključno z upravljanjem odstopanj, ki se uporabljajo v državah članicah. Da bi se preprečila tveganja za zdravje živali ter zagotovila sledljivost gojenih ovc in koz, kadar se uporabljajo nekatera odstopanja iz člena 46 Uredbe (EU) 2019/2035, bi morale imeti države članice obveznost, da vzpostavijo postopke v zvezi z uporabo takšnih odstopanj.

(6)

Ker se Delegirana uredba (EU) 2019/2035 uporablja od 21. aprila 2021, bi se morala tudi ta uredba uporabljati od navedenega datuma –

(1)

v členu 45(4) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

(2)

v členu 46 se doda naslednji odstavek 5:

(3)

v členu 48(4) se doda naslednja točka (c):

(1)

Uredba Sveta (EU) 2018/2025 (2) določa kvote za leto 2020.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža sluzoglavk v vodah Unije in mednarodnih vodah območij 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 12 in 14 s plovili, ki plujejo pod zastavo Portugalske ali so v njej registrirana, izčrpala kvota, dodeljena za leto 2020.

(3)

Zato je za navedeni stalež treba prepovedati nekatere ribolovne dejavnosti –

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/317 (3) določa podrobna pravila in postopke za izpolnjevanje načrta izvedbe in ureditve pristojbin, tudi v zvezi z uspešnostjo navigacijskih služb zračnega prometa in funkcij omrežja ter določanjem, obračunavanjem in pobiranjem pristojbin za storitve navigacijskih služb zračnega prometa od uporabnikov zračnega prostora.

(2)

Pandemija COVID-19 je povzročila znaten upad zračnega prometa zaradi precejšnjega zmanjšanja povpraševanja in neposrednih ukrepov, ki so jih sprejele države članice in tretje države za zajezitev izbruha pandemije. Izredne okoliščine, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, znatno vplivajo na sedanje postopke in ukrepe za izpolnjevanje načrta izvedbe in ureditve pristojbin v tretjem referenčnem obdobju 2020–2024, vključno z določitvijo ciljev uspešnosti in cen na enoto ter uporabo sistemov spodbud in mehanizmov za delitev tveganja. Zaradi tega so nastale izredne razmere, ki jih je treba reševati s posebnimi začasnimi ukrepi.

(3)

Države članice so Komisiji do 1. oktobra 2019 predložile osnutke svojih načrtov izvedbe za tretje referenčno obdobje, do 21. novembra 2019 pa tudi posodobljene osnutke načrtov izvedbe. V skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 549/2004 je Komisija ocenila skladnost navedenih osnutkov načrtov izvedbe z vseevropskimi cilji uspešnosti iz Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2019/903 (4). Vendar so bili osnutki načrtov izvedbe in vseevropski cilji uspešnosti pripravljeni pred izbruhom pandemije COVID-19 in zato ne upoštevajo nastalih bistveno spremenjenih okoliščin v zračnem prevozu.

(4)

Zaradi znatnega, neprimerljivega vpliva pandemije COVID-19 na letalski sektor in zlasti na izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa bi se morala za tretje referenčno obdobje uporabljati nekatera pravila, ki odstopajo od Izvedbene uredbe (EU) 2019/317. Za navedeno referenčno obdobje bi se morala uporabljati Izvedbena uredba (EU) 2019/317, razen če ta uredba izrecno ne določa drugače. Prav tako ta uredba ne bi smela vplivati na prilagoditve cen na enoto, ki izvirajo iz drugega referenčnega obdobja in temeljijo na Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 391/2013 (5).

(5)

Glede na negotovosti v zvezi z razvojem prometa po izbruhu pandemije COVID-19 zaenkrat še niso na voljo dovolj zanesljive napovedi prometa za leta do leta 2024. Zato je treba določiti posebna pravila za določitev revidiranih vseevropskih ciljev uspešnosti za tretje referenčno obdobje, da se zagotovi neprekinjeno izvajanje v tem referenčnem obdobju. Prejeta so bila zagotovila, da bo STATFOR v začetku novembra 2020 objavil posodobljeno napoved prometa za tretje referenčno obdobje. Ta napoved prometa bo podlaga za začetek revizije vseevropskih ciljev uspešnosti za tretje referenčno obdobje. Glede na časovne omejitve za določitev navedenih revidiranih ciljev izjemoma ne bi smeli veljati vsi postopki in roki iz člena 9(1) in (2) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317. Da bi Komisija lahko določila revidirane cilje, bi ji morali nacionalni nadzorni organi do 15. decembra 2020 kot prispevke za določitev revidiranih vseevropskih ciljev uspešnosti za tretje referenčno obdobje predložiti podatke o začetnih stroških in informacije o napovedih prometa za zadevna koledarska leta. Komisija bi morala sprejeti revidirane vseevropske cilje uspešnosti za tretje referenčno obdobje najpozneje do 1. maja 2021.

(6)

Države članice bi morale ob določitvi revidiranih vseevropskih ciljev uspešnosti za tretje referenčno obdobje pripraviti načrte izvedbe, ki vsebujejo revidirane cilje uspešnosti za tretje referenčno obdobje. Postopek za določanje ciljev uspešnosti na nacionalni ravni ali ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora bi bilo treba zaključiti šele po sprejetju revidiranih vseevropskih ciljev uspešnosti. Zato bi bilo treba določiti nov rok za predložitev osnutkov načrtov izvedbe.

(7)

Ker so okoliščine, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, vodile do neizogibnih zamud v postopkih v zvezi s pripravo, oceno in sprejetjem načrtov izvedbe, bi se morali ob upoštevanju meril iz člena 11 Uredbe (ES) št. 549/2004 cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti iz končne različice načrtov izvedbe v skladu s členom 17(2) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 uporabljati retroaktivno od začetka referenčnega obdobja. Vendar pa bi morali imeti učinek šele s prilagoditvami cen na enoto v naslednjih koledarskih letih.

(8)

Upravitelj omrežja je septembra 2019 Komisiji predložil osnutek načrta izvedbe omrežja za tretje referenčno obdobje v skladu s členom 19 Izvedbene uredbe (EU) 2019/317. Komisija je ocenila načrt izvedbe omrežja v skladu s členom 19(2) navedene uredbe. Zaradi bistvene spremembe okoliščin zaradi pandemije COVID-19, do katere je prišlo po predložitvi osnutka načrta izvedbe omrežja, bi moral upravitelj omrežja pripraviti in Komisiji v oceno predložiti nov osnutek načrta izvedbe omrežja. Zato bi bilo treba določiti nov rok za predložitev tega načrta.

(9)

Pričakuje se, da bodo revidirani ugotovljeni stroški za združeni koledarski leti 2020 in 2021 odražali dodatno negotovost in ustrezno upoštevali manjši obseg prometa zaradi pandemije COVID-19.

(10)

Da bi ublažili hude posledice pandemije COVID-19 za uporabnike zračnega prostora v tretjem referenčnem obdobju, je treba za koledarski leti 2020 in 2021 uporabiti posebne določbe v zvezi z revizijo ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti na vseevropski in lokalni ravni, izvajanjem sistemov spodbud in mehanizmov za delitev tveganja ter prilagoditvijo cen na enoto, ki izhajajo iz navedenih dveh koledarskih let.

(11)

Da bi se zagotovila pravilna uporaba načrta izvedbe in ureditve pristojbin v tretjem referenčnem obdobju ter ob upoštevanju v prihodnost usmerjene narave določanja ciljev uspešnosti, bi morala revizija ciljev uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti na vseevropski in lokalni ravni zajemati ugotovljene stroške za koledarski leti 2020 in 2021 kot za eno obdobje. Pri določanju navedenih revidiranih ciljev glede stroškovne učinkovitosti na ravni Unije in lokalni ravni bi bilo treba ustrezno upoštevati dejanske stroške, ki so jih imeli izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in države članice.

(12)

Pravila, ki urejajo posledice poznega sprejetja načrtov izvedbe, iz Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 bi bilo treba prilagoditi, da bi se ublažile resne negativne finančne posledice, ki bi jih navedeni mehanizmi sicer imeli za uporabnike zračnega prostora, pa tudi, da bi se izognili pretirani nestanovitnosti cen na enoto v tretjem referenčnem obdobju. V ta namen bi bilo treba ustrezne prilagoditve cen na enoto izjemoma razporediti na obdobje petih koledarskih let. Nacionalnim nadzornim organom bi moralo biti dovoljeno, da obdobje podaljšajo na sedem koledarskih let, kadar je to potrebno v izogib nesorazmernemu učinku prenosov na cene na enoto, ki se zaračunavajo uporabnikom zračnega prostora.

(13)

Države članice lahko sprejmejo dodatne ukrepe za izravnavo vpliva pandemije COVID-19 na raven pristojbin za storitve navigacijskih služb zračnega prometa v tretjem referenčnem obdobju na podlagi uporabe člena 29(6) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317.

(14)

Da bi nacionalnim nadzornim organom in Komisiji olajšali opravljanje nalog spremljanja, bi morali izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa navedenim organom do 15. decembra 2020 predložiti poročilo o ukrepih, vzpostavljenih za odziv na finančne in operativne posledice pandemije COVID-19 za njihove dejavnosti.

(15)

Izredne določbe bi bilo treba uporabiti takoj, da bi lahko Komisija in države članice hitro sprejele ustrezne ukrepe v zvezi s postopkom določanja ciljev uspešnosti za tretje referenčno obdobje in ublažitvijo finančnih posledic krize COVID-19 za uporabnike zračnega prostora. Ta uredba bi morala začeti veljati čim prej, in sicer dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(16)

Odbor za enotno evropsko nebo ni podal mnenja. Ker je bil potreben izvedbeni akt, je predsedujoči njegov osnutek predložil odboru za pritožbe v nadaljnjo obravnavo. Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora za pritožbe –

(1)

V skladu s členom 2 Uredbe (EU) 2015/478 je Francija obvestila Komisijo, da bi bil glede na trende uvoza etanola iz obnovljivih virov za gorivo verjetno potreben nadzor. Francija je zlasti zahtevala uvedbo naknadnega nadzora.

(2)

V skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2015/478 se lahko uvede nadzor Unije, kadar uvozni trend izdelka grozi, da bo povzročil škodo proizvajalcem Unije, in kadar interesi Unije tako zahtevajo. Tudi člen 7 Uredbe (EU) 2015/755 dopušča možnost uvedbe nadzora, kadar je to v interesu Unije. Naknadni nadzor se lahko uvede na podlagi obeh uredb, in sicer v skladu s členom 10(1)(a) oziroma členom 7(1)(a).

(3)

Na podlagi informacij, ki jih je predložila Francija, se je uvoz etanola iz obnovljivih virov za gorivo v Unijo med letoma 2017 in 2019 povečal za 512 %, in sicer s 87,6 tisoč ton na 536,2 tisoč ton. Poleg tega so cene uvoza etanola iz obnovljivih virov za gorivo iz glavnih šestih virov uvoza v letu 2019 v povprečju nelojalno znižale prodajne cene proizvajalcev Unije za 15 %.

(4)

Ocenjena poraba EU etanola iz obnovljivih virov za gorivo se je med letoma 2017 in 2019 povečala za 10 %, in sicer s 3,9 milijona ton na 4,3 milijona ton. V istem obdobju pa se je svetovna proizvodnja etanola iz obnovljivih virov za gorivo povečala z 80,6 milijona ton na 87,5 milijona ton. Zaradi obsega svetovne proizvodnje v primerjavi s skupno porabo v EU se šteje, da lahko celo manjše motnje na svetovnem trgu etanola iz obnovljivih virov za gorivo zelo močno vplivajo na ponudbo na trgu EU, tako v smislu količin kot cen.

(5)

Poleg tega je približno 84 % celotne svetovne proizvodnje etanola iz obnovljivih virov za gorivo (več kot 70 milijonov ton) koncentriranih v ZDA (54 %) in Braziliji (30 %). Ti dve državi imata tako veliko proizvodno zmogljivost, da lahko celo omejen presežek njune letne proizvodnje povzroči preveliko ponudbo na svetovnem trgu, kar bi lahko imelo negativne posledice za veliko manjše trge, kot je EU. Uvoz iz ZDA v EU se je v zadnjih treh letih enakomerno povečeval, uvoz iz Brazilije pa se je močno povečal v prvih mesecih leta 2020.

(6)

Opozoriti je treba tudi, da je bilo na trgu ZDA v zadnjih petih letih že opaziti rahlo presežno zmogljivost, zaradi česar so številne države (npr. Brazilija, Kitajska, Peru, Kolumbija) sprejele ali obnovile ukrepe za omejitev ravni uvoza etanola iz obnovljivih virov za gorivo iz ZDA. Očitno je, da se količine, ki so bile prej izvožene iz ZDA na navedene trge, zdaj lahko preusmerijo na druge trge, kot je na primer trg EU. Poleg tega je treba opozoriti, da so bili protidampinški ukrepi EU za etanol iz obnovljivih virov za gorivo razveljavljeni maja 2019.

(7)

Ker se je uvoz v zadnjih letih povečal, so se tržni deleži industrije Unije zmanjšali. Povpraševanje v EU se je v zadnjih mesecih povsem ustavilo, gospodarski položaj industrije Unije pa se je poslabšal. Ko bo trg okreval, se lahko pričakuje, da se bodo obstoječe neizkoriščene zaloge v glavnih državah proizvajalkah zunaj EU množično izvažale v EU, kar bo industriji EU preprečilo okrevanje. Poleg tega ni mogoče izključiti, da bi lahko nekatere vlade v prizadevanjih za ohranitev proizvodnih dejavnosti uvedle subvencije ali druge oblike podpore v korist svoje industrije etanola. V ZDA se že razpravlja o nekaterih podpornih projektih.

(8)

Na podlagi nedavnih trendov uvoza etanola iz obnovljivih virov za gorivo in trenutne presežne zmogljivosti se lahko v bližnji prihodnosti hitro razvijejo škodljivi učinki na proizvajalce Unije.

(9)

Zato je v interesu Unije, da se izvaja naknadni nadzor nad uvozom etanola iz obnovljivih virov za gorivo, da se zagotovijo statistični podatki, preden se objavijo uradni statistični podatki o uvozu, na podlagi katerih se bodo lahko hitro analizirali uvozni trendi iz vseh držav, ki niso članice EU. Zaradi občutljivosti trga etanola iz obnovljivih virov za gorivo v Uniji na nenadne spremembe na svetovnih trgih so potrebne hitro dostopne napovedi o gibanju trgovine.

(10)

Ker se lahko etanol za gorivo uvrsti pod različne tarifne številke KN, ki vsebujejo druge izdelke, bi bilo treba oblikovati posebne oznake TARIC, da se zagotovi ustrezen nadzor, omejen le na zadevni izdelek. Obseg naknadnega nadzora vključuje izdelke, navedene v Prilogi.

(11)

Sistem nadzora bi bilo treba uvesti za obdobje enega leta, kar se šteje za zadostno za spremljanje razvoja uvoza med okrevanjem trga, dokler se situacija ne stabilizira –

(1)

Francija je z dopisom z dne 7. avgusta 2019 zaprosila za odobritev uporabe znižane stopnje obdavčitve za električno energijo, ki se neposredno zagotavlja pomorskim plovilom in plovilom za plovbo po celinskih plovnih poteh, zasidranim v pristanišču (v nadaljnjem besedilu: električna energija z obale), na podlagi člena 19 Direktive 2003/96/ES. Francoski organi so 4. marca 2020 in 30. aprila 2020 predložili dodatne informacije in pojasnila.

(2)

Z nameravano uporabo znižane stopnje obdavčitve si Francija prizadeva dodatno spodbujati uvedbo in uporabo električne energije z obale. Uporaba te električne energije velja za okoljsko manj škodljiv način zadovoljevanja potreb ladij po električni energiji med privezom v pristanišču v primerjavi z uporabo bunker goriv na teh plovilih.

(3)

Ker uporaba električne energije z obale preprečuje emisije onesnaževal zraka, ki izvirajo iz uporabe bunker goriv na plovilih med privezom v pristanišču, izboljšuje kakovost zraka v lokalnem okolju pristaniških mest. Zaradi posebnih strukturnih razmer v proizvodnji električne energije v Franciji, se pričakuje, da se bodo zaradi uporabe električne energije z obale namesto električne energije, proizvedene z uporabo bunker goriv, nadalje zmanjšale emisije CO2, druga onesnaževala zraka in hrup. Zato se predvideva, da bo ukrep prispeval k doseganju ciljev politike Unije na področju okolja, zdravja in podnebja.

(4)

Dovoljenje Franciji za uporabo znižane stopnje obdavčitve električne energije z obale ne presega obsega, potrebnega za doseganje povečane uporabe takšne električne energije, saj bo v večini primerov proizvodnja električne energije na krovu ostala konkurenčnejša možnost. Zaradi tega vzroka in ker je sedanja stopnja uveljavitve ustrezne tehnologije na trgu sorazmerno nizka, ni verjetno, da bi uporaba navedene znižane stopnje obdavčitve v svoji življenjski dobi povzročila precejšnje izkrivljanje konkurence, zato ne bo negativno vplivala na pravilno delovanje notranjega trga.

(5)

V skladu s členom 19(2) Direktive 2003/96/ES je vsako dovoljenje, odobreno na podlagi člena 19(1) navedene direktive, strogo časovno omejeno. Da bi se zagotovilo, da je obdobje veljavnosti dovoljenja dovolj dolgo, da zadevnih gospodarskih subjektov ne odvrne od potrebnih naložb, je ustrezno, da se zahtevano dovoljenje odobri od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2026. Vendar bi se moralo to dovoljenje prenehati uporabljati od datuma začetka uporabe kakršnih koli splošnih določb o davčnih ugodnostih za električno energijo z obale, ki jih sprejme Svet na podlagi člena 113 ali katere koli druge ustrezne določbe Pogodbe o delovanju Evropske unije, če bi se take določbe začele uporabljati pred 31. decembrom 2026.

(6)

Ta sklep ne posega v uporabo pravil Unije o državni pomoči –

(1)

V skladu s členom 13 Direktive 2014/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2) se domneva, da je električna oprema, ki je v skladu s harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli, katerih sklici so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, skladna z bistvenimi zahtevami iz Priloge I k navedeni direktivi, ki jih zajemajo navedeni standardi ali njihovi deli.

(2)

Komisija je z Izvedbenim sklepom C(2016) 7641 (3) od Evropskega odbora za standardizacijo (v nadaljnjem besedilu: CEN), Evropskega odbora za elektrotehnično standardizacijo (v nadaljnjem besedilu: Cenelec) in Evropskega inštituta za telekomunikacijske standarde (v nadaljnjem besedilu: ETSI) zahtevala pripravo in revizijo harmoniziranih standardov za elektromagnetno združljivost v podporo Direktivi 2014/30/EU.

(3)

CEN in Cenelec sta na podlagi zahteve iz Izvedbenega sklepa C(2016) 7641 revidirala naslednje harmonizirane standarde, katerih sklici so objavljeni v seriji C Uradnega lista Evropske unije (4): EN 55011:2009, EN 55014-1:2006, EN 55015:2013 in EN 55032:2012. Zato so bili sprejeti naslednji harmonizirani standardi in njihove spremembe: EN 55011:2016, EN 55011:2016/A1:2017 in EN 55011:2016/A11:2020 za industrijsko, znanstveno in medicinsko opremo; EN 55014-1:2017 in EN 55014-1:2017/A11:2020 za gospodinjske aparate, električno orodje in podobne aparate; EN IEC 55015:2019 in EN IEC 55015:2019/A11:2020 za električno razsvetljavo in podobno opremo; ter EN 55032:2015 in EN 55032:2015/A11:20 za multimedijsko opremo.

(4)

CEN in Cenelec sta na podlagi zahteve iz Izvedbenega sklepa C(2016) 7641 spremenila harmonizirani standard EN 62026-2:2013, katerega sklic je objavljen v seriji C Uradnega lista Evropske unije (5). Zato je bil sprejet harmonizirani standard EN 62026-2:2013/A1:2019.

(5)

Komisija je skupaj s CEN in Cenelec ocenila, ali so navedeni harmonizirani standardi skladni z zahtevo iz Izvedbenega sklepa C(2016) 7641.

(6)

Harmonizirani standardi EN 55011:2016, kakor je bil spremenjen s standardoma EN 55011:2016/A1:2017 in EN 55011:2016/A11:2020, EN 55014-1:2017, kakor je bil spremenjen s standardom EN 55014-1:2017/A11:2020, EN IEC 55015:2019, kakor je bil spremenjen s standardom EN IEC 55015:2019/A11:2020, EN 55032:2015, kakor je bil spremenjen s standardom EN 55032:2015/A11:2020, ter EN 62026-2:2013, kakor je bil spremenjen s standardom EN 62026-2:2013/A1:2019, izpolnjujejo bistvene zahteve, ki naj bi jih zajemali in ki so določene v Direktivi 2014/30/EU. Zato je primerno, da se sklici na navedene harmonizirane standarde, skupaj z ustreznimi standardi, ki jih spreminjajo, objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

(7)

V Prilogi I k Izvedbenemu sklepu Komisije (EU) 2019/1326 (6) so navedeni sklici na harmonizirane standarde, na podlagi katerih se domneva skladnost z Direktivo 2014/30/EU. Da se zagotovi, da so sklici na harmonizirane standarde, pripravljene v podporo Direktivi 2014/30/EU, navedeni v enem aktu, bi bilo treba sklice na navedene standarde, skupaj s sklici na ustrezne standarde, ki jih spreminjajo, vključiti v navedeno Prilogo.

(8)

Zato je treba sklice na naslednje harmonizirane standarde umakniti iz serije C Uradnega lista Evropske unije, skupaj s sklici na ustrezne standarde, s katerimi so bili navedeni standardi spremenjeni ali popravljeni: EN 55011:2009, kakor je bil spremenjen s standardom EN 55011:2009/A1:2010, EN 55014-1:2006, kakor je bil spremenjen s standardoma EN 55014-1:2006/A1:2009 in EN 55014-1:2006/A2:2011, EN 55015:2013, EN 55032:2012, kakor je bil popravljen s standardom EN 55032:2012/AC:2013, in EN 62026-2:2013.

(9)

V Prilogi II k Izvedbenemu sklepu (EU) 2019/1326 so navedeni sklici na harmonizirane standarde, pripravljene v podporo Direktivi 2014/30/EU, ki so umaknjeni iz serije C Uradnega lista Evropske unije. Zato je primerno, da se sklici na navedene standarde skupaj s sklici na ustrezne standarde, s katerimi so bili spremenjeni ali popravljeni, vključijo v navedeno prilogo.

(10)

Da bi imeli proizvajalci dovolj časa za pripravo na uporabo harmoniziranih standardov EN 55011:2016, kakor je bil spremenjen s standardoma EN 55011:2016/A1:2017 in EN 55011:2016/A11:2020, EN 55014-1:2017, kakor je bil spremenjen s standardom EN 55014-1:2017/A11:2020, EN IEC 55015:2019, kakor je bil spremenjen s standardom EN IEC 55015:2019/A11:2020, EN 55032:2015, kakor je bil spremenjen s standardom EN 55032:2015/A11:2020, in EN 62026-2:2013, kakor je bil spremenjen s standardom EN 62026-2:2013/A1:2019, je treba odložiti umik sklicev na naslednje harmonizirane standarde, skupaj s sklici na ustrezne standarde, s katerimi so bili spremenjeni ali popravljeni: EN 55011:2009, kakor je bil spremenjen s standardom EN 55011:2009/A1:2010, EN 55014-1:2006, kakor je bil spremenjen s standardoma EN 55014-1:2006/A1:2009 in EN 55014-1:2006/A2:2011, EN 55015:2013, EN 55032:2012, kakor je bil popravljen s standardom EN 55032:2012/AC:2013, in EN 62026-2:2013.

(11)

Izvedbeni sklep (EU) 2019/1326 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Skladnost s harmoniziranim standardom zagotavlja domnevo o skladnosti z ustreznimi bistvenimi zahtevami iz harmonizacijske zakonodaje Unije od datuma objave sklica na tak standard v Uradnem listu Evropske unije. Ta sklep bi zato moral začeti veljati na dan objave –

(1)

V skladu s členom 8a(1) Uredbe (ES) št. 2533/98 se zaupne statistične informacije lahko prenesejo med članico Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), ki je te informacije zbrala, in organom Evropskega statističnega sistema (ESS) pod pogojem, da je ta prenos potreben za učinkovit razvoj, pripravo ali izkazovanje ali za izboljšanje kakovosti evropske statistike v okviru pristojnosti ESS in ESCB ter da je potreba po tem utemeljena.

(2)

Člen 8a Uredbe (ES) št. 2533/98 zahteva vzpostavitev dodatnih zaščitnih ukrepov pri izmenjavi zaupnih statističnih informacij med ESCB in ESS, in sicer, da mora organ, ki je te informacije zbral, izrecno odobriti vsak nadaljnji prenos po prvem prenosu, ter da zaupnih statističnih informacij ni dovoljeno uporabljati za namene, ki niso izključno statistični, kot na primer za upravne ali davčne namene ali sodne postopke.

(3)

V skladu s členom 20(2) Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2) Statistični urad Evropske unije (Eurostat) uporablja zaupne podatke, ki se pridobijo izključno za pripravo evropske statistike, izključno za statistične namene, razen če je statistična enota nedvoumno privolila v uporabo za druge namene. V skladu s členom 20(4) Uredbe (ES) št. 223/2009 mora Eurostat sprejeti vse potrebne regulativne, upravne, tehnične in organizacijske ukrepe za zagotovitev fizičnega in logičnega varstva zaupnih podatkov. Na tej podlagi je Eurostat Evropski centralni banki (ECB) potrdil, da bo zagotovil zaupnost prenesenih statističnih informacij, ki se bodo uporabile samo za statistične namene in se ne bodo nadalje razkrile. Zato je Svet ECB ocenil, da ima Eurostat vzpostavljene potrebne ukrepe za zaščito zaupnosti zaupnih statističnih informacij o ekonomski in finančni statistiki, ki jih prenaša ECB.

(4)

ECB in Eurostat sta marca 2003 sklenila memorandum o soglasju o ekonomski in finančni statistiki (3) (v nadaljnjem besedilu: memorandum o soglasju o ekonomski in finančni statistiki), da bi med drugim določila okvir za izmenjavo in reprodukcijo podatkov. Oddelek G navedenega memoranduma o soglasju določa, da se ureditev za pravočasno izmenjavo podatkov določi v dogovoru o ravni storitev, ki ureja tudi izmenjavo zaupnih statističnih podatkov. Dogovor o ravni storitev za izmenjavo podatkov (4), ki je bil sklenjen februarja 2008 in je v Prilogi 2 k memorandumu o soglasju o ekonomski in finančni statistiki, v skladu s tem opisuje odgovornosti glede izmenjave podatkov ter načine in oblike izmenjave podatkov med generalnim direktoratom Statistika v ECB in Eurostatom. Dodatek 1 k navedenemu dogovoru o ravni storitev natančno določa statistične informacije, ki se izmenjajo med Eurostatom in ECB. Te statistične informacije med drugim vključujejo: statistiko četrtletnih finančnih računov; statistiko postavk bilance stanja denarnih finančnih institucij (MFI); statistiko obrestnih mer MFI in zunanjo statistiko, zbrane na podlagi Smernice ECB/2013/24 (5), Uredbe (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/33) (6), Uredbe (EU) št. 1072/2013 Evropske centralne banke (ECB/2013/34) (7) in Smernice ECB/2011/23 (8).

(5)

Da se olajša postopek odločanja ECB v zvezi z odločitvami o prenosu zaupnih ekonomskih in finančnih statističnih informacij Eurostatu za namene memoranduma o soglasju o ekonomski in finančni statistiki ter odločitvami o spremembah dogovora o ravni storitev za izmenjavo podatkov, ki bi bile potrebne za prenos zaupnih statističnih informacij Eurostatu, je treba omogočiti prenos nekaterih pooblastil za odločanje, kakor je določeno v tem sklepu. Delegirani sklep o prenosu zaupnih ekonomskih in finančnih statističnih informacij Eurostatu vključuje informacije na ravni EU, in euroobmočja in na nacionalni ravni ter nacionalne prispevke v skladu s pravnimi akti ECB.

(6)

V skladu s členom 12.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke lahko Svet ECB odloči, da nekatera pooblastila prenese na Izvršilni odbor.

(7)

V skladu s splošnimi načeli o prenosu pooblastil, ki jih je oblikovalo in potrdilo Sodišče Evropske unije, bi moral biti prenos pooblastil za odločanje omejen in sorazmeren ter bi moral temeljiti na predpisanih merilih. Glede na pogoje, ki so določeni v členu 8a Uredbe (ES) št. 2533/98 in se uporabljajo za vsak prenos zaupnih statističnih informacij Eurostatu, ter glede na omejenost tega sklepa na prenose zaupnih statističnih informacij za namene memoranduma o soglasju o ekonomski in finančni statistiki so delegirani sklepi, ki se bodo sprejemali, tehnične in ne politične narave, kar pomeni, da bi morala merila za prenos pooblastil ostati relativno splošna.

(8)

Kadar merila za sprejetje delegiranega sklepa niso izpolnjena, bi moral odločitve o prenosu zaupnih statističnih informacij Eurostatu sprejeti Svet ECB na predlog Izvršilnega odbora –

1.

„zaupne statistične informacije“ pomeni zaupne statistične informacije, kakor so opredeljene v točki 12 člena 1 Uredbe (ES) št. 2533/98;

2.

„delegirani sklep“ pomeni sklep, ki se sprejme na podlagi prenosa pooblastil Sveta ECB v skladu s tem sklepom;

3.

„memorandum o soglasju o ekonomski in finančni statistiki“ pomeni Memorandum of Understanding on economic and financial statistics between the Directorate General Statistics of the European Central Bank (DG Statistics) and the Statistical Office of the European Communities (Eurostat), sklenjen 10. marca 2003;

4.

„dogovor o ravni storitev za izmenjavo podatkov“ pomeni Service Level Agreement (SLA) on Data Exchanges between the European Central Bank (DG Statistics) and the Statistical Office of the European Communities (Eurostat), sklenjen februarja 2008, vključno s spremembami v skladu z njegovimi pogoji, ki je Priloga 2 k memorandumu o soglasju o ekonomski in finančni statistiki.

(1)

Unija v skladu s členom 67 PDEU vzpostavi območje svobode, varnosti in pravice in zagotovi, da se pri prehajanju notranjih meja ne izvaja kontrola oseb. V skladu s schengenskim pravnim redom se notranje meje lahko prehajajo na kateri koli točki brez opravljanja mejne kontrole oseb, ne glede na njihovo državljanstvo. To vključuje državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju EU, in državljane tretjih držav, ki so zakonito vstopili na ozemlje države članice; ti se lahko 90 dni v obdobju 180 dni prosto gibljejo po ozemljih vseh drugih držav članic.

(2)

Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je 30. januarja 2020 zaradi svetovnega izbruha novega koronavirusa, ki povzroča koronavirusno bolezen 2019 (COVID-19), razglasil izredne razmere svetovnih razsežnosti v javnem zdravju. SZO je 11. marca 2020 ocenila, da je COVID-19 mogoče opredeliti kot pandemijo.

(3)

Države članice so za omejitev širjenja virusa sprejele različne ukrepe in nekateri med njimi so vplivali na pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, na primer omejitve vstopa ali odreditev karantene za čezmejne potnike. Ti ukrepi so v nekaterih primerih vplivali na neizvajanje kontrole oseb pri prehajanju notranjih meja schengenskega območja, ne glede na državljanstvo.

(4)

Priporočilo Sveta (EU) 2020/1475 (1) opredeljuje splošna načela in skupna merila, kar vključuje tudi skupna pragova pri odločanju o omejitvah prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19. Poleg tega določa skupni okvir glede možnih ukrepov za potnike, ki prihajajo z območij z višjim tveganjem. Državam članicam tudi priporoča, naj se ob uvedbi omejitvenih ukrepov medsebojno usklajujejo in obveščajo javnost.

(5)

Prosto gibanje oseb na notranjem trgu iz člena 26 PDEU je tesno povezano z neizvajanjem kontrole oseb pri prehajanju notranjih meja schengenskega območja iz členov 67 in 77 PDEU, zato ter zaradi spoštovanja skladnosti in celovitosti schengenskega pravnega reda bi bilo treba s tem priporočilom zagotoviti, da države članice pri uporabi schengenskega pravnega reda uporabljajo enak usklajen pristop v zvezi z neizvajanjem kontrole oseb pri prehajanju notranjih meja, ne glede na njihovo državljanstvo.

(6)

Države članice bi morale zato pri zagotavljanju neizvajanja kontrole oseb pri prehajanju notranjih meja schengenskega območja, ne glede na njihovo državljanstvo, uporabljati tudi načela, skupna merila in skupni okvir ukrepov iz Priporočila (EU) 2020/1475.

(7)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega priporočila, ki zato zanjo ni zavezujoče in se v njej ne uporablja. Ker to priporočilo nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to priporočilo, odloči, ali bo to priporočilo uveljavila.

(8)

To priporočilo predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES ne sodeluje (2). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega priporočila, ki zato zanjo ni zavezujoče in se v njej ne uporablja.

(9)

To priporočilo za Bolgarijo, Hrvaško, Ciper in Romunijo predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003, člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 oziroma člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011.

(10)

To priporočilo za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (3).

(11)

To priporočilo za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (4) v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (5).

(12)

To priporočilo za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (6) v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (7) –