(1)

Evropsko javno tožilstvo je bilo ustanovljeno za preiskovanje, pregon in obtožbo storilcev in udeležencev pri kaznivih dejanjih, ki škodujejo finančnim interesom Unije.

(2)

Sistem vodenja zadev Evropskega javnega tožilstva vključuje kazalo vseh spisov. Operativni osebni podatki v kazalu so omejeni na podatke, ki so potrebni za identifikacijo zadev ali določitev medsebojnih povezav med različnimi spisi.

(3)

Zato bi bilo treba opredeliti vrste operativnih osebnih podatkov in kategorije posameznikov, na katere se nanašajo operativni osebni podatki, ki se lahko obdelujejo v kazalu.

(4)

Uredbo (EU) 2017/1939 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(5)

Posvetovanje s skupino strokovnjakov iz člena 20(4) Uredbe (EU) 2017/1939 je bilo opravljeno 8. maja 2020.

(6)

Evropski nadzornik za varstvo podatkov je mnenje podal 31. julija 2020 –

(1)

Uredba (EU) 2016/429 med drugim določa pravila v zvezi s proizvodnjo, predelavo in distribucijo proizvodov živalskega izvora iz kopenskih živali znotraj Unije. Prav tako določa, da Komisija sprejme delegirane akte v zvezi s podrobnimi zahtevami, ki dopolnjujejo pravila, že določena v navedeni uredbi, ter zlasti pravila o preventivnih ukrepih, vključno z ukrepi za zmanjšanje tveganja, o omejitvah premikov pošiljk proizvodov živalskega izvora iz kopenskih živali ter o vnaprejšnjem uradnem obveščanju o takšnih premikih za zagotovitev, da takšni proizvodi ne povzročajo širjenja bolezni s seznama ali porajajočih se bolezni znotraj Unije.

(2)

Poleg tega bi bilo treba pri pravilih iz tega akta upoštevati pravila Unije o premikih pošiljk proizvodov živalskega izvora iz kopenskih živali znotraj Unije, ki so določena v aktih Unije, sprejetih pred Uredbo (EU) 2016/429, in zlasti v Direktivi Sveta 2002/99/ES (2), saj so se izkazala za učinkovita pri boju proti širjenju živalskih bolezni. Pri pravilih iz tega akta bi bilo treba upoštevati tudi izkušnje, pridobljene pri uporabi pravil iz navedenih prejšnjih aktov, in treba bi jih bilo prilagoditi novemu zakonodajnemu okviru za zdravstveno varstvo živali iz Uredbe (EU) 2016/429.

(3)

Člen 166 Uredbe (EU) 2016/429 določa splošne obveznosti izvajalcev dejavnosti glede zdravstvenega varstva živali v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije proizvodov živalskega izvora iz kopenskih živali, vključno s premiki pošiljk navedenih proizvodov znotraj Unije. Zlasti določa odgovornosti izvajalcev dejavnosti v zvezi s širjenjem bolezni s seznama in porajajočih se bolezni ter predvsem takrat, ko pristojni organ na kraju proizvodnje ali predelave navedenih proizvodov uvede ukrepe v nujnih primerih ali omejitve premikov. Obvladovanje širjenja bolezni s seznama in porajajočih se bolezni zato ni le odgovornost izvajalcev dejavnosti, ampak tudi odgovornost pristojnega organa. V tej uredbi bi bilo zato treba določiti jasno obveznost za izvajalce dejavnosti, da pošiljke takšnih proizvodov, proizvedenih ali predelanih na krajih, kjer veljajo ukrepi v nujnih primerih ali omejitve premikov, premikajo šele po pridobitvi odobritve pristojnega organa in ob upoštevanju vseh pogojev, uvedenih za navedeno odobritev.

(4)

Člen 168 Uredbe (EU) 2016/429 določa nekatere zahteve po informacijah v zvezi z veterinarskimi spričevali, ki morajo biti priložena pri premikih pošiljk proizvodov živalskega izvora iz kopenskih živali, in pooblašča Komisijo za sprejemanje delegiranih aktov, ki dopolnjujejo navedene informacije. V tej uredbi bi bilo zato treba določiti zahteve po informacijah v zvezi z veterinarskim spričevalom, ki mora biti priložen pošiljkam takšnih proizvodov, proizvedenih in predelanih na krajih, kjer veljajo ukrepi v nujnih primerih ali omejitve premikov, kot je določeno v členu 166(2) Uredbe (EU) 2016/429. To bi moralo vključevati informacije o izpolnjevanju pogojev, ki jih pristojni organ določi za premike navedenih pošiljk. Zahteve po informacijah, ki se določijo v tej uredbi, je treba upoštevati v vzorcu veterinarskega spričevala za proizvode živalskega izvora, opredeljenem v ločenem izvedbenem aktu, ki določa pravila za enotno uporabo Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (3) in Uredbe (EU) 2016/429 v zvezi s pravili o zdravju živali glede vzorcev uradnih spričeval, uradnih potrdil in vzorcev deklaracij za nekatere kategorije kopenskih živali in njihovega zarodnega materiala.

(5)

Člen 169 Uredbe (EU) 2016/429 določa pravila za vnaprejšnje uradno obveščanje o premikih proizvodov živalskega izvora iz kopenskih živali v druge države članice ter Komisijo pooblašča za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z zahtevami po informacijah za takšno vnaprejšnje uradno obveščanje in za postopke v nujnih primerih za vnaprejšnje uradno obveščanje v primeru izpadov električne energije in drugih motenj delovanja sistema TRACES. V tej uredbi bi bilo zato treba določiti zahteve po informacijah za izvajalce dejavnosti pri vnaprejšnjem uradnem obveščanju. Da bi se uskladile informacije iz vnaprejšnjega uradnega obvestila za zagotovitev, da pristojni organ v namembnem kraju prejme vse potrebne podrobnosti o pošiljki, bi bilo treba v tej uredbi določiti tudi zahteve o vsebini vnaprejšnjih uradnih obvestil glede na situacijo, v kateri se to zahteva, v skladu z Uredbo (EU) 2016/429, in pogoje, ki bi jih morali izpolnjevati proizvodi živalskega izvora, da se lahko premikajo v druge države članice, ter podrobnosti o postopkih v nujnih primerih za takšna uradna obvestila.

(6)

Sistem TRACES je sestavni del računalniškega sistema upravljanja informacij za uradni nadzor (IMSOC), kot je določeno v členih 131 do 136 Uredbe (EU) 2017/625, zato bi bilo treba uporabljati izredne ukrepe, določene za IMSOC v skladu s pravili iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1715 (4).

(7)

V tej uredbi je določen celovit sklop pravil, ki urejajo vidike zdravstvenega varstva živali pri premikih pošiljk proizvodov živalskega izvora iz kopenskih živali znotraj Unije, vsebino veterinarskega spričevala, ki mora biti priložen takšnim pošiljkam, in obveznosti vnaprejšnjega uradnega obveščanja. Ker je treba ta pravila uporabljati skupaj in ker so medsebojno povezana, bi jih bilo treba za njihovo lažjo uporabo, zagotavljanje preglednosti in preprečevanje podvajanja določiti v enem samem aktu in ne v več ločenih aktih s številnimi navzkrižnimi sklicevanji. To je tudi skladno s pristopom, sprejetim v Uredbi (EU) 2016/429.

(8)

To uredbo bi bilo treba uporabljati od 21. aprila 2021 v skladu z datumom začetka uporabe Uredbe (EU) 2016/429 –

(a)

obveznostmi izvajalcev dejavnosti pri premikih pošiljk proizvodov živalskega izvora iz kopenskih živali znotraj Unije, ki so bili proizvedeni ali predelani v obratih, obratih živilske dejavnosti ali na območjih, kjer veljajo ukrepi v nujnih primerih ali omejitve premikov, kot je določeno v členu 166(2) Uredbe (EU) 2016/429;

(b)

zahtevami po informacijah za veterinarsko spričevalo iz člena 167(1) Uredbe (EU) 2016/429 (veterinarska spričevala);

(c)

zahtevami po informacijah za vnaprejšnje uradno obveščanje o premikih navedenih pošiljk v druge države članice iz člena 169(1) Uredbe (EU) 2016/429 (vnaprejšnje uradno obveščanje);

(d)

postopki v nujnih primerih za vnaprejšnje uradno obveščanje o premikih navedenih pošiljk iz člena 169(1) Uredbe (EU) 2016/429 v primeru izpadov električne energije in drugih motenj delovanja sistema TRACES.

(a)

je take premike odobril pristojni organ v kraju porekla in

(b)

pošiljke izpolnjujejo pogoje za odobritev, ki se zahteva v skladu s točko (a).

(1)

Glavni zakonodajni akt je Direktiva 2010/31/EU, ki skupaj z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) ter Uredbo (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta (3) obravnava energijsko učinkovitost stavb v okviru ciljev povečanja energijske učinkovitosti do leta 2030. Direktiva 2010/31/EU ima dva cilja, ki se dopolnjujeta, in sicer pospešiti prenovo obstoječih stavb do leta 2050 ter podpreti posodobitev vseh stavb z uporabo pametnih tehnologij, na primer tehnologij, ki uporabljajo umetno inteligenco in storitve v oblaku, ter z jasnejšo povezavo s čisto mobilnostjo.

(2)

Za podporo skladnemu in preglednemu razvrščanju stavb v Uniji glede na pripravljenost na pametne sisteme bi bilo treba določiti skupno opredelitev indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme in skupno metodologijo za njegov izračun.

(3)

Komisija je za zagotovitev sprejemljivosti, uporabnosti in skladnosti sheme indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme v sodelovanju z najrazličnejšimi deležniki in skupaj z državami članicami razvila metodologijo za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme v skladu s členom 8(10) Direktive 2010/31/EU in njeno Prilogo Ia.

(4)

Navedena metodologija zagotavlja določeno stopnjo skladnosti in primerljivosti pri razvrščanju stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme po vsej EU, hkrati pa omogoča zadostno prožnost za prilagoditev izračuna posebnim pogojem.

(5)

Vzpostaviti bi bilo treba ustrezne nadzorne mehanizme v zvezi z izvajanjem sheme indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme.

(6)

Če je ustrezno, bi morala biti mogoča samoocena pripravljenosti na pametne sisteme, ki bi jo ob podpori odprtih smernic in orodij opravil lastnik, upravljavec stavbe ali drug deležnik, povezan s stavbo.

(7)

Da bi se preprečilo podvajanje bremen in stroškov med shemo indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme in obstoječimi obveznimi shemami, bi morala metodologija za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme državam članicam omogočati, da shemo indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme po želji povežejo z nacionalnimi shemami certificiranja energijske učinkovitosti in drugimi shemami, vzpostavljenimi na podlagi Direktive 2010/31/EU, ali jo vključijo vanje.

(8)

Indikator pripravljenosti na pametne sisteme bi moral biti zasnovan tako, da ponazarja pripravljenost stavb in njihovih sistemov na pametne sisteme, uporabljati pa bi ga bilo treba za dopolnitev – ne nadomestitev – orodij, s katerimi se ocenjujejo drugi vidiki stavb, na primer energijska učinkovitost ali trajnostnost.

(9)

Indikator pripravljenosti na pametne sisteme ne bi smel biti indikator za energijsko učinkovitost stavb. Lastnike stavb bi bilo treba poučiti, da sta pripravljenost na pametne sisteme, ki jo ponazarja indikator pripravljenosti na pametne sisteme, in energijska učinkovitost stavb, kot je navedena v energijskih izkaznicah, različni zadevi, zato ju je treba obravnavati z različnimi vrstami ukrepov, čeprav bi morala pripravljenost na pametne sisteme prispevati k izboljšanju energijske učinkovitosti.

(10)

Koristi za potrošnike ter uporabnike in lastnike stavb bodo večje, če se bodo razpoložljivi instrumenti za razvrščanje stavb uporabljali povezano, s čimer se bo zagotovilo, da lahko potrošniki ter uporabniki in lastniki stavb celovito poznajo svoje stavbe in vedo, kako lahko izboljšajo njihovo skupno učinkovitost.

(11)

Indikator pripravljenosti na pametne sisteme bi moral biti na voljo za obstoječe stavbe in nove gradbene projekte. Za lažji izračun ocene pripravljenosti na pametne sisteme bi bilo treba dovoliti uporabo digitalnih modelov stavb, vključno z informacijskimi modeli stavb ali digitalnimi dvojčki.

(12)

Uporabo okvira za izračun indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme bi bilo treba dopustiti za vse vrste stavb in stavbnih enot, zajetih v Direktivi 2010/31/EU.

(13)

Indikator pripravljenosti na pametne sisteme bi moral omogočati poudarjanje dodatnih koristi naprednih pametnih tehnologij za lastnike in uporabnike stavb, na primer v smislu prihrankov energije in pripravljenosti na podnebne spremembe ali v smislu večje možnosti vključevanja in dostopnosti, udobja in dobrega počutja.

(14)

Oceno pripravljenosti stavb in stavbnih enot na pametne sisteme bi morali v okviru sheme indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme za namen izdaje potrdila o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme izvesti usposobljeni ali pooblaščeni strokovnjaki.

(15)

Omogočiti bi bilo treba, da se strokovnjaki, pooblaščeni za pripravo energijskih izkaznic stavb ali pregled ogrevalnih, klimatskih in kombiniranih ogrevalnih ali klimatskih in prezračevalnih sistemov v skladu z Direktivo 2010/31/EU ali za izvajanje energijskih pregledov v skladu z Direktivo 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4), štejejo tudi za pristojne za ocenjevanje pripravljenosti stavb ali stavbnih enot na pametne sisteme, če se državam članicam to zdi ustrezno.

(16)

Zaradi večje digitalizacije in povezljivosti v stavbah se povečujejo tveganja v zvezi s kibernetsko varnostjo in varstvom podatkov, stavbe in njihovi sistemi pa so bolj izpostavljeni kibernetskim grožnjam in zlorabi osebnih podatkov. Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov na podlagi člena 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725. Indikator pripravljenosti na pametne sisteme bi moral pomagati seznaniti lastnike in uporabnike stavb z navedenimi tveganji –

(1)

„indikator pripravljenosti na pametne sisteme“ pomeni indikator, ki zagotavlja informacije o razvrstitvi stavbe ali stavbne enote glede na pripravljenost na pametne sisteme v skladu s členom 8(10) Direktive 2010/31/EU;

(2)

„shema indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme“ pomeni sistem certificiranja pripravljenosti stavb na pametne sisteme;

(3)

„gospodarski subjekt“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je lastnik stavbe na ozemlju države članice ali ima v lasti ali zaseda stavbno enoto na ozemlju države članice in ki za navedeno stavbo ali stavbno enoto zaprosi za izdajo potrdila o njeni pripravljenosti na pametne sisteme;

(4)

„razvrstitev glede na pripravljenost na pametne sisteme“ pomeni razvrstitev stavbe ali stavbne enote v skladu z metodologijo, določeno v tej uredbi;

(5)

„ocena pripravljenosti na pametne sisteme“ pomeni oceno, ki jo stavba ali stavbna enota dobi v okviru postopka razvrščanja glede na pripravljenost na pametne sisteme;

(6)

„sistem“ pomeni sistem, ki se lahko uporablja v stavbi in je pomemben za področje uporabe razvrščanja glede na pripravljenost na pametne sisteme iz Direktive 2010/31/EU, med drugim vključno s tehničnimi stavbnimi sistemi, kot so opredeljeni v členu 2 Direktive 2010/31/EU;

(7)

„ključna funkcionalnost v zvezi s pripravljenostjo na pametne sisteme“ pomeni eno od treh ključnih funkcionalnosti iz točke 2 Priloge Ia k Direktivi 2010/31/EU;

(8)

„merilo vpliva“ pomeni ključni vpliv, ki naj bi ga dosegle storitve, pripravljene na pametne sisteme, kot je določeno v tej uredbi;

(9)

„tehnično področje“ pomeni zbirko storitev, pripravljenih na pametne sisteme, ki skupaj izvajajo celovit in skladen del storitev, pričakovanih za stavbo ali stavbno enoto, na primer ogrevanje;

(10)

„povezljivost“ pomeni sposobnost sistemov, da si medsebojno izmenjujejo podatke, in sposobnost stavbe ali stavbne enote, da si izmenjuje podatke z omrežjem in z njim povezanimi subjekti, kot je povezovalec, ali drugimi stavbami;

(11)

„interoperabilnost“ je sposobnost sistema, da z izmenjavo informacij in podatkov vzajemno deluje z drugimi sistemi za skupni namen na podlagi splošno dogovorjenih standardov;

(12)

„kibernetska varnost“ pomeni dejavnosti, potrebne za zaščito omrežja in informacijskih sistemov, pa tudi uporabnikov takih sistemov in drugih posameznikov, na katere vpliva kibernetska grožnja;

(13)

„tehnologija, pripravljena na pametne sisteme,“ pomeni tehnološko rešitev, kot je avtomatizacija stavb, ki omogoča eno ali več storitev, pripravljenih na pametne sisteme;

(14)

„storitev, pripravljena na pametne sisteme,“ pomeni funkcijo ali nabor funkcij, ki jih zagotavlja en ali več tehničnih sestavnih delov ali sistemov. Storitev, pripravljena na pametne sisteme, uporablja tehnologije, pripravljene na pametne sisteme, in jih organizira v funkcije na višji ravni;

(15)

„potrdilo o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme“ pomeni potrdilo, ki ga priznava država članica ali pravna oseba, ki jo imenuje država članica, in v katerem je navedena pripravljenost stavbe ali stavbne enote na pametne sisteme, izračunana v skladu z metodologijo iz te uredbe;

(16)

„stopnja funkcionalnosti“ pomeni stopnjo pripravljenosti storitve, pripravljene na pametne sisteme, na pametne sisteme;

(17)

„utežni faktor“ pomeni parameter, ki se uporablja pri izračunu indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme, da se izrazi pomen določenega tehničnega področja ali merila vpliva v navedenem izračunu;

(18)

„prezračevanje“ pomeni postopek, s katerim se upravlja pretok svežega zraka, s čimer ohranja in izboljšuje kakovost zraka v zaprtih prostorih v skladu z veljavnimi zahtevami;

(19)

„energijska bilanca“ pomeni pristop, s katerim se lahko nekateri utežni faktorji prilagodijo na podlagi podnebnega območja, na katerem je stavba.

(1)

Z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/2155 (2) se vzpostavlja neobvezna skupna shema Unije za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme, tj. določata se opredelitev indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme in skupna metodologija, s katero ga je treba izračunati.

(2)

Ta shema za države članice ni obvezna. Države članice, ki se odločijo za izvajanje skupne sheme, bi jo morale izvajati v skladu s to uredbo in Delegirano uredbo 2020/2155.

(3)

Tehnične načine za uspešno izvajanje navedene neobvezne skupne sheme Unije je treba podrobno opredeliti v izvedbenem aktu.

(4)

Oceno pripravljenosti stavb in stavbnih enot na pametne sisteme bi morali v okviru sheme indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme za namen izdaje potrdila o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme izvesti usposobljeni ali pooblaščeni strokovnjaki, ki poslujejo kot samozaposleni ali pa so zaposleni v javnih organih ali zasebnih podjetjih.

(5)

Omogočiti bi bilo treba, da se strokovnjaki, pooblaščeni za pripravo energijskih izkaznic stavb, pregled ogrevalnih, klimatskih in kombiniranih ogrevalnih ali klimatskih in prezračevalnih sistemov v skladu z Direktivo 2010/31/EU in za izvajanje energijskih pregledov v skladu z Direktivo 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), štejejo za pristojne tudi za ocenjevanje pripravljenosti stavb ali stavbnih enot na pametne sisteme, če se državam članicam to zdi ustrezno.

(6)

Državam članicam, ki se odločijo izvajati shemo indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme, bi morala biti omogočena izvedba preizkusne faze v skladu s podrobnostmi iz te uredbe. Za takšno preizkusno fazo preskušanja ni potrebna nobena zakonodaja, razen če država članica meni, da je takšna zakonodaja potrebna v njenem nacionalnem okviru. Med to preizkusno fazo bi bilo treba omogočiti zbiranje povratnih informacij, da bi se prilagodili načini izvajanja sheme ter pripravil pregled te uredbe in Delegirane uredbe (EU) 2020/2155.

(7)

Izvajanje sheme indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme bi moralo lastnikom stavb ali stavbnih enot ali drugim deležnikom, povezanim s stavbo ali stavbno enoto, kot so upravljavci stavb, omogočiti, da ocenijo pripravljenost svojih stavb ali stavbnih enot na pametne sisteme. Vendar bi bilo treba potrdilo o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme na podlagi take ocene izdati le, če jo je izvedel usposobljen ali pooblaščen strokovnjak.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora iz člena 26 Direktive 2010/31/EU –

(1)

Komisija je preučila vlogo za odobritev spremembe specifikacije proizvoda na ravni Unije za zaščiteno označbo porekla „Montello - Colli Asolani“, ki jo je Italija vložila v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) v povezavi s členom 15 Delegirane uredbe (EU) 2019/33. Spremembe določajo spremembo imena „Montello - Colli Asolani“ v „Asolo Montello“ / „Montello Asolo“.

(2)

Komisija je vlogo za odobritev spremembe specifikacije proizvoda na ravni Unije objavila v Uradnem listu Evropske unije (3), kot zahteva člen 97(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(3)

Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(4)

Spremembo specifikacije proizvoda na ravni Unije bi bilo zato treba odobriti v skladu s členom 99 Uredbe (EU) št. 1308/2013 v povezavi s členom 15(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/33 –

(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 proučila zahtevek Francije za odobritev spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla „Chabichou du Poitou“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1107/96 (2), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 159/2009 (3).

(2)

Z dopisom z dne 4. decembra 2018 so francoski organi Komisiji sporočili, da so bila prehodna obdobja z omejenim trajanjem od dveh do petih let iz člena 15(4) Uredbe (EU) št. 1151/2012 odobrena gospodarskim subjektom, ki imajo sedež na njihovem ozemlju in izpolnjujejo pogoje iz navedenega člena, v skladu z odlokom z dne 7. novembra 2018 o spremembi specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla „Chabichou du Poitou“, objavljenim 14. novembra 2018 v Uradnem listu Francoske republike (4). Z dopisom z dne 28. januarja 2020 so isti organi sporočili besedilo novega odloka z dne 24. decembra 2019, objavljenega 10. januarja 2020 v Uradnem listu Francoske republike (5), o spremembi odloka z dne 7. novembra 2018, in imena gospodarskih subjektov, ki so upravičeni do tega prehodnega obdobja. Seznam teh gospodarskih subjektov je priložen specifikaciji proizvoda. Med nacionalnim postopkom ugovora so gospodarski subjekti, ki so zakonito tržili „Chabichou du Poitou“ vsaj pet let pred vložitvijo zahtevka, vložili ugovore. Dva gospodarska subjekta sta ugovarjala naslednji določbi: postavka „Metoda proizvodnje“: „Predhodno odcejanje sirnine je prepovedano.“ Dva gospodarska subjekta sta ugovarjala naslednji določbi: postavka „Opis proizvoda“: „‚Chabichou du Poitou‘ se proizvaja izključno iz [polnomastnega] surovega [kozjega] mleka“ in postavka „Metoda proizvodnje“: „Uporablja se surovo kozje mleko.“ 100 gospodarskih subjektov je ugovarjalo naslednji določbi: postavka „Metoda proizvodnje“: „Najmanj 75 % letnega obroka koz iz črede mora izvirati z geografskega območja, kar je 825 kilogramov suhe snovi na kozo na leto.“ 18 gospodarskih subjektov je ugovarjalo naslednji določbi: postavka „Metoda proizvodnje“: „Obrok je sestavljen iz najmanj 55 % krmnih rastlin, kar je 605 kilogramov suhe snovi na kozo na leto.“ 86 gospodarskih subjektov je ugovarjalo naslednjim določbam iz postavke „Metoda proizvodnje“: „Dopolnilni obrok vsebuje najmanj 150 kilogramov oziroma 30 % žit in/ali oljnic in/ali stročnic z geografskega območja.“, „Obrok na kozo na leto vsebuje najmanj 200 kilogramov suhe snovi v obliki lucerne ali stročnic z geografskega območja.“ in „Krma se v celoti proizvaja na geografskem območju.“

(3)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (6).

(4)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije proizvoda odobriti –

(1)

Uredba (EGS) št. 2658/87 uvaja nomenklaturo blaga (v nadaljnjem besedilu: kombinirana nomenklatura ali KN), da bi hkrati izpolnila zahteve skupne carinske tarife, statističnih podatkov Unije o zunanji trgovini ter drugih politik Unije, ki zadevajo uvoz ali izvoz blaga.

(2)

Uredba (EGS) št. 2658/87 vzpostavlja tudi integrirano tarifo Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: TARIC), ki izpolnjuje zahteve skupne carinske tarife, statističnih podatkov o zunanji trgovini, trgovinske in kmetijske politike ter drugih politik Unije, ki zadevajo uvoz ali izvoz blaga.

(3)

Da bi Unija lahko spremljala statistične podatke, ki se nanašajo izključno na uvoz določenega blaga, je oblikovanje statističnih tarifnih podštevilk v okviru TARIC najprimernejše orodje. Take statistične oznake TARIC so določene v Prilogi 10 („Statistične oznake TARIC“) tretjega dela („Tarifne priloge“) Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87.

(4)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1369 (2) so bile v Prilogi 10 tretjega dela Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87 uvedene nove tarifne podštevilke TARIC za zaščitne maske za obraz. Za zagotovitev, da se navedene nove oznake ponovno uvedejo v kombinirani nomenklaturi, ki se uporablja od 1. januarja 2021, je treba spremeniti Prilogo I k Uredbi (EGS) št. 2658/87, kakor bo z učinkom od 1. januarja 2021 spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1577 (3).

(5)

V Uniji poteka pandemija COVID-19, države članice pa imajo težave pri zaustavitvi njenega širjenja. Zato sta povpraševanje po nekaterih medicinskih izdelkih, zlasti zaščitnih maskah za obraz ter diagnostičnih reagentih in kompletih, in stopnja njihove uporabe v državah članicah visoka in se še povišujeta, pri čemer bosta verjetno ostala visoka tudi v prihodnosti. Uvoz takega blaga pomeni dodatne izzive za carinske organe.

(6)

Da bi se olajšale in harmonizirale carinske kontrole v državah članicah na ravni Unije, je primerno ustvariti dodatne tarifne podštevilke TARIC, kar bi omogočilo hitrejše razlikovanje zadevnih izdelkov od drugih pod isto podštevilko, s čimer bi se ublažil učinek morebitnih zamud v dobavni verigi med pandemijo COVID-19.

(7)

Glede na pomen cepiv proti SARS-CoV-2 in za spremljanje njihovega izvoza bi bilo primerno ustvariti oznako KN.

(8)

Da bi se zagotovilo boljše spremljanje trgovinskih tokov zaščitnih mask za obraz ter diagnostičnih reagentov in kompletov, bi bilo treba ustvariti dodatne tarifne podštevilke TARIC.

(9)

Take dodatne tarifne podštevilke TARIC bi državam članicam tudi olajšale izvajanje Sklepa Komisije (EU) 2020/491 (4). Ker so zaščitne maske za obraz med najpogosteje uvoženimi medicinskimi izdelki, bi njihova posebna identifikacija v okviru TARIC omogočila hitrejši postopek deklariranja, saj bi se ti izdelki razlikovali od drugih izdelkov, ki se trenutno uvrščajo pod isto tarifno podštevilko.

(10)

Prilogo I k Uredbi (EGS) št. 2658/87 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Carinski organi in gospodarski subjekti bi morali imeti možnost, da spremembe kombinirane nomenklature, ki so določene v tej uredbi, uporabljajo od datuma začetka uporabe Izvedbene uredbe (EU) 2020/1577, da se zagotovi neprekinjeno zbiranje statističnih podatkov za zadevno blago. Zato bi morala ta uredba začeti veljati čim prej in se uporabljati od 1. januarja 2021.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

(1)

Koronavirusna bolezen (COVID-19) je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča novoodkriti koronavirus. Svetovna zdravstvena organizacija je 30. januarja 2020 razglasila izbruh COVID-19 za izredne razmere svetovnih razsežnosti v javnem zdravju, 11. marca 2020 pa ga je označila za pandemijo.

(2)

Skupina snovi 4-(1,1,3,3-tetrametilbutil)fenol, etoksiliran (zajema natančno opredeljene snovi in snovi z neznano ali spremenljivo sestavo, kompleksne reakcijske produkte ali biološke materiale, polimere in homologe) („skupina snovi“) izpolnjuje merila iz člena 57(f) Uredbe (ES) št. 1907/2006 in je navedena v Prilogi XIV k navedeni uredbi.

(3)

Datum zadnje uporabe za navedeno skupino snovi je 4. julij 2019, datum poteka pa 4. januar 2021. V skladu s členom 56(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006 uporabe skupine snovi po datumu poteka niso dovoljene, razen če je bila za določeno uporabo izdana avtorizacija, je bila vloga za avtorizacijo za določeno uporabo vložena pred datumom zadnje uporabe, vendar odločitev o vlogi še ni bila sprejeta ali je uporaba zajeta v izjemi v skladu z navedeno uredbo.

(4)

Pandemija COVID-19 je povzročila izredne razmere v javnem zdravju, kakršnih še ni bilo. Poleg tega so ukrepi, ki so jih države članice morale sprejeti za zajezitev širjenja COVID-19, povzročili velike motnje v nacionalnih gospodarstvih in Uniji kot celoti.

(5)

Razvijajo se potencialna zdravila in cepiva za boj proti COVID-19. Navedena skupina snovi se uporablja za diagnosticiranje COVID-19 in za proizvodnjo orodij v ta namen. Trenutno se uporablja za proizvodnjo in vitro diagnostičnih kompletov. Navedena skupina snovi se uporablja tudi pri razvoju cepiv za boj proti COVID-19 in naj bi se uporabljala pri njihovi proizvodnji. Poleg tega ni mogoče izključiti uporabe navedene skupine snovi pri razvoju in proizvodnji aktivnih farmacevtskih sestavin in končnih farmacevtskih oblik za boj proti COVID-19.

(6)

V teh izrednih razmerah v javnem zdravju je za Unijo zelo pomembno, da se lahko v Uniji čim prej razvijejo, proizvedejo, dajo na voljo in uporabljajo varna in učinkovita zdravila, varni medicinski pripomočki in dodatki k medicinskim pripomočkom, primerni za diagnosticiranje, zdravljenje ali preprečevanje COVID-19.

(7)

Ker pa je datum zadnje uporabe, in sicer 4. julij 2019, minil pred začetkom pandemije COVID-19, vlog za avtorizacijo uporab navedene skupine snovi za diagnosticiranje, zdravljenje ali preprečevanje COVID-19 ni bilo mogoče vložiti pred njim, zato se take uporabe po datumu poteka ne morejo zakonito nadaljevati.

(8)

Zato je kot izreden ukrep za varovanje javnega zdravja izjemno pomembno zagotoviti, da se uporaba navedene skupine snovi ne prepreči za raziskave, razvoj in proizvodnjo zdravil, medicinskih pripomočkov ali dodatkov k medicinskim pripomočkom, vključno z in vitro diagnostičnimi medicinskimi pripomočki, ter za uporabo v takih medicinskih pripomočkih ali dodatkih z namenom njihove uporabe za diagnosticiranje, zdravljenje ali preprečevanje COVID-19 po datumu poteka, kot je trenutno določen v Prilogi XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006.

(9)

Poleg tega bi omogočanje nadaljnje uporabe navedene skupine snovi za navedene posebne namene po 4. januarju 2021 prispevalo k izpolnitvi ciljev „strategije EU za cepiva proti COVID-19“ (2).

(10)

Zato je primerno odložiti datum zadnje uporabe in datum poteka, ki sta določena za navedeno skupino snovi v zvezi z uporabami za raziskave, razvoj in proizvodnjo zdravil, medicinskih pripomočkov ali dodatkov k medicinskim pripomočkom, vključno z in vitro diagnostičnimi medicinskimi pripomočki, za diagnosticiranje, zdravljenje ali preprečevanje COVID-19 in uporabo v takih medicinskih pripomočkih ali dodatkih. Da se omogoči priprava vlog za avtorizacijo za navedene uporabe, je treba preložiti datum zadnje uporabe na 18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe in v skladu s tem je primerno preložiti datum poteka na 36 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

(11)

Uredbo (ES) št. 1907/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ker je datum zadnje uporabe navedene skupine snovi pretekel že pred izbruhom COVID-19, je z namenom, da bi se izognili vrzeli v obdobju, v katerem se lahko vloge za uporabe za raziskave, razvoj in proizvodnjo zdravil, medicinskih pripomočkov ali dodatkov k medicinskim pripomočkom, vključno z in vitro diagnostičnimi medicinskimi pripomočki, z namenom njihove uporabe za diagnosticiranje, zdravljenje ali preprečevanje navedene bolezni in uporabo v takih medicinskih pripomočkih ali dodatkih veljavno predložijo, tako da je uporaba v skladu s točko (d) člena 56(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006, treba določiti nujen začetek veljavnosti te uredbe in njeno retroaktivno uporabo od 4. julija 2019. Poleg tega bi morala ta uredba začeti veljati čim prej in bi se morala uporabljati retroaktivno, da se zagotovi nadaljnja uporaba navedene skupine snovi po 4. januarju 2021 za iste uporabe.

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 –

(1)

Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: sporazum o izstopu) je bil v imenu Unije sklenjen s Sklepom Sveta (EU) 2020/135 (2) in je začel veljati 1. februarja 2020.

(2)

Člen 4 Protokola o Irski/Severni Irski, ki je priložen sporazumu o izstopu (v nadaljnjem besedilu: protokol), ponavlja, da je Severna Irska del carinskega območja Združenega kraljestva in da nič v protokolu Združenemu kraljestvu ne preprečuje, da Severno Irsko zajame z ozemeljsko veljavnostjo svojih seznamov koncesij, priloženih Splošnemu sporazumu o carinah in trgovini iz leta 1994 (v nadaljnjem besedilu: GATT 1994). Zato za namene uporabe preferencialnih trgovinskih režimov tretje države ali skupine tretjih držav, s katerimi ima Unija sklenjene take preferencialne trgovinske režime, Severne Irske ne morejo šteti za del Unije. Zlasti za namene uporabe določb o kumulaciji se blago s poreklom s Severne Irske ali predelavo, ki se izvaja na Severnem Irskem, ne bi smelo šteti za blago s poreklom iz Unije ali predelavo, ki se izvaja v Uniji.

(3)

Vendar člen 13(1) protokola določa, da se vsako sklicevanje na carinsko območje Unije v protokolu in v določbah prava Unije, na podlagi katerih se protokol uporablja za Združeno kraljestvo in v njem v zvezi s Severno Irsko, uporablja za kopensko ozemlje Severne Irske. V skladu s členom 5 protokola se Uredba (EU) št. 952/2013 in obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, ki jih je sklenila Unija ali njene države članice, ki delujejo skupaj, v kolikor se nanašajo na blagovno menjavo med Unijo in tretjimi državami, uporabljajo za Združeno kraljestvo in v njem v zvezi s Severno Irsko.

(4)

Dvostranske ureditve med Unijo in Združenim kraljestvom na podlagi protokola ne ustvarjajo pravic in obveznosti za druge tretje države.

(5)

V skladu s členom 5(2) ter členom 56(2)(d) in (e) Uredbe (EU) št. 952/2013 carinska zakonodaja Unije vključuje preferencialne tarifne ukrepe na podlagi sporazumov, ki jih je Unija sklenila ali enostransko sprejela v zvezi z nekaterimi državami ali ozemlji zunaj njenega carinskega območja ali skupinami takih držav ali ozemelj.

(6)

V skladu s členom 64(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 mora blago, da bi bilo upravičeno do preferencialnih tarifnih ukrepov iz člena 56(2)(d) in (e) navedene uredbe, izpolnjevati pravila o preferencialnem poreklu iz člena 64(2) do (5) navedene uredbe. Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 (3) določa postopkovna pravila iz člena 64(1) za lažjo določitev preferencialnega porekla blaga v Uniji.

(7)

Glede na poseben carinski položaj Združenega kraljestva v zvezi s Severno Irsko ter za uporabo preferencialnih tarifnih ukrepov in zagotovitev skladnosti z ustreznimi pravili o poreklu po koncu prehodnega obdobja, določenega v sporazumu o izstopu, je treba sprejeti posebna postopkovna pravila, da se olajša določitev preferencialnega porekla blaga na Severnem Irskem.

(8)

Ukrepi iz te uredbe se nanašajo na preferencialna dokazila o poreklu, ki se uporabljajo za blago, uvoženo v Združeno kraljestvo v zvezi s Severno Irsko, preverjanje preferencialnega porekla takega blaga ter pogoje za odobritev in opustitev preferencialnih tarifnih ukrepov.

(9)

Ker se prehodno obdobje iz sporazuma o izstopu izteče 31. decembra 2020, bi morala ta uredba začeti veljati čim prej in se uporabljati od 1. januarja 2021.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

(1)

Politični in varnostni odbor (PVO) je na podlagi člena 9(1) Sklepa 2012/389/SZVP pooblaščen, da v skladu s tretjim odstavkom člena 38 Pogodbe sprejme ustrezne odločitve za izvajanje političnega nadzora in strateškega vodenja misije Evropske unije za krepitev zmogljivosti v Somaliji (EUCAP Somalia), vključno z odločitvijo o imenovanju vodje misije.

(2)

PVO je 19. septembra 2019 sprejel Sklep (SZVP) 2019/1591 (2) o imenovanju Christopherja REYNOLDSA za vodjo misije EUCAP Somalia za obdobje od 10. septembra 2019 do 31. decembra 2020.

(3)

Svet je 10. decembra 2020 sprejel Sklep (SZVP) 2020/2031 (3) o podaljšanju mandata EUCAP Somalia do 31. decembra 2022.

(4)

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je predlagal, da se mandat Christopherja REYNOLDSA kot vodje misije EUCAP Somalija podaljša za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021 –

(1)

Schengenski informacijski sistem (SIS) na področju mejnih kontrol in vračanja vsebuje razpise ukrepov v zvezi z osebami za namene zavrnitve vstopa in prepovedi prebivanja na ozemlju držav članic ali preverjanja skladnosti z odločbo o vrnitvi, s čimer se krepi migracijska politika Unije in prispeva k visoki ravni varnosti na območju svobode, varnosti in pravice.

(2)

V skladu s členom 20(2) Uredbe (EU) 2018/1861 in členom 4(1) Uredbe (EU) 2018/1860 Evropskega parlamenta in Sveta (2) kategorije podatkov, ki se lahko vnesejo v razpis ukrepa v SIS, vključujejo fotografije, podobe obraza in daktiloskopske podatke (slednji vključujejo prstne odtise in odtise dlani). V skladu s členom 22(1) Uredbe (EU) 2018/1861 in členom 4(2) Uredbe (EU) 2018/1860 bi bilo treba take podatke vnesti v SIS, če so na voljo.

(3)

Člen 32(1) Uredbe (EU) 2018/1861, ki se prav tako uporablja za delovanje SIS na področju vračanja v skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2018/1860, določa, da se pri fotografijah, podobah obraza in daktiloskopskih podatkih, vnesenih v razpis ukrepa v SIS, preveri kakovost, da se ugotovi, ali izpolnjujejo minimalne standarde kakovosti podatkov in tehnične specifikacije.

(4)

Treba je določiti izvedbene ukrepe, ki podrobneje določajo minimalne standarde kakovosti podatkov in tehnične specifikacije za vnašanje in shranjevanje takih podatkov v SIS.

(5)

Specifikacije bi morale določati le raven kakovosti za vnašanje in shranjevanje fotografij v SIS, ki se uporabijo za potrditev identitete osebe v skladu s členom 33(1) navedene uredbe. Raven kakovosti, ki se zahteva za vnašanje in shranjevanje fotografij in podob obraza v SIS, ki se uporabljajo za identifikacijo osebe v skladu s členom 33(4), bi bilo treba določiti pozneje, ko bodo izpolnjeni pogoji iz navedenega člena.

(6)

Agencija eu-LISA bi morala v posvetovanju s svetovalno skupino za SIS II pripraviti in dokumentirati tehnične podrobnosti standardov in specifikacij iz tega sklepa v kontrolnem dokumentu vmesnika SIS in podrobnih tehničnih specifikacijah. Države članice, Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter Evropska agencija za mejno in obalno stražo bi morale razviti svoje sisteme v skladu s specifikacijami iz teh dokumentov.

(7)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju Uredbe (EU) 2018/1861, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker pa Uredba (EU) 2018/1861 nadgrajuje schengenski pravni red, je Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola 26. aprila 2019 uradno sporočila svojo odločitev o prenosu Uredbe (EU) 2018/1861 v svoje nacionalno pravo. Danska je tako v skladu z mednarodnim pravom zavezana izvajati ta sklep.

(8)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (3) ne sodeluje. Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(9)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES ne sodeluje (4); sklep zato zanj ni zavezujoč in se zanj ne uporablja.

(10)

Ta sklep za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (5), ki spadajo na področje iz točke (G) člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (6).

(11)

Ta sklep za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7), ki spadajo na področje iz točke (G) člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (8).

(12)

Ta sklep za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (9), ki spadajo na področje iz točke G člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (10).

(13)

Ta sklep za Bolgarijo in Romunijo predstavlja akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 ter bi ga bilo treba brati v povezavi s sklepoma Sveta 2010/365/EU (11) in (EU) 2018/934 (12).

(14)

Ta sklep za Hrvaško predstavlja akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011 ter bi ga bilo treba brati v povezavi s Sklepom Sveta (EU) 2017/733 (13).

(15)

Ta sklep za Ciper predstavlja akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003.

(16)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (14), ki je mnenje podal 26. avgusta 2020.

(17)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za meje SIS-SIRENE –

(1)

Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Republiko Hrvaško, Republiko Ciper, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Romunijo, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko in Kraljevino Švedsko

(2)

ter na Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo.

(1)

Kar zadeva dražbo pravic, je Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta (2) spremenila člen 10(2) in Prilogo IIa k Direktivi 2003/87/ES za obdobje, ki se začne 1. januarja 2021. V skladu s členom 10(2)(a) Direktive 2003/87/ES se 90 % skupne količine pravic, izdanih v skladu s poglavjem III Direktive 2003/87/ES („splošne pravice“), ki bodo prodane na dražbi, porazdeli med države članice v deležih, ki so identični deležu preverjenih emisij v okviru EU ETS za leto 2005 ali povprečje obdobja 2005–2007, uporabi se najvišjo vsoto. V skladu s členom 10(2)(b) Direktive 2003/87/ES se preostalih 10 % skupne količine splošnih pravic, ki se prodajo na dražbi, porazdeli med določene države članice za namene solidarnosti, rasti in medsebojnih povezav v Uniji, s čimer se količina pravic, ki jih navedene države članice prodajo na dražbi, poveča za odstotke, določene v Prilogi IIa k Direktivi 2003/87/ES.

(2)

Dne 1. februarja 2020 je začel veljati Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (3). Poleg tega se od konca prehodnega obdobja, določenega v členu 126 navedenega sporazuma, uporablja Protokol o Irski/Severni Irski k navedenemu sporazumu. Deleže pravic, ki jih države članice ponudijo na dražbi, bi bilo treba določiti tako, da se upoštevata izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije in Protokol o Irski/Severni Irski.

(3)

Deleži splošnih pravic držav članic v skladu s členom 10(2)(a) Direktive 2003/87/ES v obdobju 2021–2030 so določeni na podlagi istih podatkov, kot so bili uporabljeni za obdobje 2013–2020, z izjemo popravkov preverjenih emisij držav članic za leto 2005 ali povprečje obdobja 2005–2007, in ki so zabeleženi v registru Unije ter na voljo v evidenci transakcij Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EUTL) od 30. junija 2020 (4). V skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/2066 (5) sta popolno, dosledno, pregledno in točno spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih bistvena za delovanje EU ETS. Zato je primerno, da se za določitev deležev splošnih pravic, ki jih države članice ponudijo na dražbi, uporabijo najnovejši podatki, zabeleženi v registru Unije, ki so na voljo v EUTL. V skladu s členom 35(6) Uredbe Komisije (EU) št. 389/2013 (6) se lahko letne preverjene emisije naprave ali operaterja zrakoplova v registru Unije popravijo retroaktivno, da se zagotovi skladnost s členoma 14 in 15 Direktive 2003/87/ES. Od leta 2012 so bili taki popravki preverjenih emisij izvedeni za obdobje 2005–2007, saj so upravljavci EU ETS evidentirali natančnejše podatke v registru Unije, ki so zdaj na voljo v EUTL.

(4)

V skladu s členom 3d(3) Direktive 2003/87/ES bi moralo biti število pravic, izdanih v skladu s poglavjem II Direktive 2003/87/ES („pravice za letalstvo“), ki jih vsaka država članica ponudi na dražbi, sorazmerno z njenim deležem vseh pripisanih emisij iz letalstva vseh držav članic v zadevnem referenčnem letu. Za obdobje 2021–2030 je zadevno referenčno leto 2018 in ustrezno področje uporabe je določeno z Uredbo (EU) 2017/2392 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Komisija je zbrala podatke o emisijah iz letalstva v letu 2018 od Eurocontrola, da bi določila deleže pravic za letalstvo, ki jih države članice ponudijo na dražbi –

(a)

Priloga I: deleži pravic, izdanih v skladu s poglavjem III Direktive 2003/87/ES, ki jih države članice ponudijo na dražbi;

(b)

Priloga II: deleži pravic, izdanih v skladu s poglavjem II Direktive 2003/87/ES, ki jih države članice ponudijo na dražbi.

(1)

Uredba (ES) št. 999/2001 določa predpise za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE) v Uniji. Uporablja se za proizvodnjo ter dajanje na trg živih živali in proizvodov živalskega izvora ter v nekaterih posebnih primerih za njihov izvoz. Med drugim določa tudi sprejetje zaščitnih ukrepov v primeru izbruha TSE.

(2)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/1918 (2) določa začasne zaščitne ukrepe v zvezi z boleznijo kroničnega hiranja. Sprejet je bil po odkritju šestih primerov bolezni kroničnega hiranja pri jelenih na Norveškem leta 2016, in sicer štirih pri severnih jelenih in dveh pri losih. Takrat je bila bolezen kroničnega hiranja prvič odkrita v Evropi in to so bili prvi naravni primeri pri severnih jelenih na svetu.

(3)

Norveška je med januarjem 2017 in septembrom 2020 Komisijo in države članice obvestila o 16 dodatnih primerih bolezni kroničnega hiranja pri divjih severnih jelenih, petih dodatnih primerih bolezni kroničnega hiranja pri divjih losih in enem primeru bolezni kroničnega hiranja pri navadnem jelenu. Finska je leta 2018 odkrila prvi primer bolezni kroničnega hiranja v Uniji, novembra 2020 pa še en dodatni primer. Švedska je leta 2019 odkrila tri primere, septembra 2020 pa še en dodatni primer. Vsi primeri bolezni kroničnega hiranja, odkriti na Finskem in Švedskem, so bili ugotovljeni pri divjih losih.

(4)

Točka A dela III poglavja A Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa triletni program spremljanja za bolezen kroničnega hiranja, ki zajema obdobje od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2020. Vendar se bo zbiranje podatkov v skladu s tehničnimi specifikacijami programa spremljanja deloma nadaljevalo v letu 2021 z namenom, da se zbere večji nabor podatkov. Zato se ne pričakuje, da bo znanstvena ocena rezultatov programa spremljanja, ki bo potrebna za razvoj prihodnjih možnosti politike v zvezi z boleznijo kroničnega hiranja, na voljo pred letom 2022.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane je 11. novembra 2019 objavila znanstveno mnenje o posodobitvi v zvezi z boleznijo kroničnega hiranja III (3) (mnenje EFSA). Vendar je potrebnega več časa za razmislek o tem, kako bi bilo treba sklepe in priporočila iz mnenja EFSA upoštevati v pravilih Uniji.

(6)

Ob upoštevanju odkritja novih primerov bolezni kroničnega hiranja na Norveškem, Finskem in Švedskem ter v pričakovanju izida triletnega programa spremljanja bolezni kroničnega hiranja in znanstvene ocene rezultatov programa spremljanja, ki se pričakuje v letu 2022, ter glede na to, da je potreben dodaten čas za preučitev mnenja EFSA, bi bilo treba obdobje uporabe Izvedbenega sklepa (EU) 2016/1918 podaljšati do 31. decembra 2022.

(7)

Izvedbeni sklep (EU) 2016/1918 bi zato bilo treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

V skladu s členom 5(5) Uredbe (EU) št. 913/2010 so ministrstva, pristojna za železniški promet v Belgiji, na Češkem, v Nemčiji, Estoniji, Latviji, Litvi, na Nizozemskem in Poljskem, Komisiji poslala dve pismi o nameri z dne 6. decembra 2019. Vsebovali sta predloge za razširitev železniškega tovornega koridorja Severno morje–Baltik do poljsko-ukrajinske meje pri Medyki na eni strani ter do pristanišč Zeebrugge in Gent/Terneuzen na drugi strani.

(2)

Zgoraj navedene države članice so Komisiji že prej predlagale razširitev železniškega tovornega koridorja Severno morje–Baltik do poljsko-ukrajinske meje pri Medyki. Komisija je potrdila skladnost predloga s členom 5 Uredbe (EU) št. 913/2010 in sprejela Izvedbeni sklep (EU) 2015/1111 (2). Vendar je bil navedeni izvedbeni sklep spremenjen z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2017/178 (3), s katerim je bil odpravljen sklic na razširitev železniškega tovornega koridorja Severno morje–Baltik do Medyke. Sprememba je odražala dejstvo, da obratovanje železniške infrastrukture med Katovicami in Medyko ni bilo predvideno pred letom 2020. Ker infrastruktura zdaj obratuje, je primerno ponovno razmisliti o razširitvi železniškega tovornega koridorja Severno morje–Baltik do Medyke.

(3)

Komisija je preučila predloge za razširitev železniškega tovornega koridorja Severno morje–Baltik do Medyke ter pristanišč Gent/Terneuzen in Zeebrugge v skladu s členom 5(6) Uredbe (EU) št. 913/2010 in meni, da so skladni s členom 5 navedene uredbe.

(4)

V zvezi z razširitvijo železniškega tovornega koridorja do Medyke pomisleki iz Izvedbenega sklepa (EU) 2015/1111 ostajajo veljavni.

(5)

V zvezi z razširitvijo do pristanišč Zeebrugge in Gent/Terneuzen so proge, predlagane za razširitev, že del železniškega tovornega koridorja Severno morje–Sredozemlje. Tvorijo del jedrnega omrežja (Antwerpen–Gent–Zeebrugge) in celovitega omrežja (Gent–Terneuzen) vseevropskega prometnega omrežja, pri čemer je obstoječa infrastruktura delno ali v celoti že skladna s ključnimi infrastrukturnimi zahtevami, kot so elektrifikacija, osna obremenitev 22,5 tone, hitrost 100 km/h in dolžina vlaka 740 m.

(6)

Pristanišči Zeebrugge in Gent/Terneuzen sta izhodišči ali namembna kraja številnih obstoječih rednih storitev železniškega tovornega prometa, ki potekajo vzdolž železniškega tovornega koridorja Severno morje–Baltik ter katerih izhodišča in namembni kraji so v Nemčiji, na Češkem in v Skandinaviji (tudi prek železniškega tovornega koridorja Skandinavija–Sredozemlje). Iz pristanišča Zeebrugge je železniški tovorni promet potekal do številnih namembnih krajev v Uniji, kar temelji na dejstvu, da so eden od ključnih proizvodov, ki se pretovarjajo v pristanišču, nova vozila. Pristaniški organi v Gentu in Terneuzenu so prepoznali tudi možnost novih storitev železniškega tovornega prometa do mest Schkopau (Nemčija) in Outokumpu (Finska) ter do tretjih držav, tj. Kitajske, prek Šeštokaija v Litvi.

(7)

Poleg tega ima predlagana razširitev prednost, da se storitve, ki jih zagotavlja obstoječi sistem „vse na enem mestu“ železniškega tovornega koridorja Severno morje–Baltik iz člena 13 Uredbe (EU) št. 913/2010, vključno z vnaprej določenimi vlakovnimi potmi, lahko dajo na voljo upravljavcem železniških tovornih koridorjev, ki oskrbujejo pristanišči Zeebrugge in Gent/Terneuzen. To bo prosilcem zagotovilo večjo preglednost in bi lahko poenostavilo postopek dodeljevanja zmogljivosti z odpravo potrebe po usklajevanju nekaterih vlakovnih poti s sistemi „vse na enem mestu“ drugih železniških tovornih koridorjev. Razširitev do Zeebruggeja bo zagotovila neposreden dostop do pristanišča, ki je pomembna točka pretovarjanja za avtomobilsko industrijo vseh držav članic vzdolž koridorja, zlasti Češke, Nemčije in Poljske.

(8)

Razširitev bo prispevala k izboljšanju železniškega tovornega prometa na železniškem tovornem koridorju Severno morje–Baltik z medsebojnimi povezavami s pomorskim prometom.

(9)

Komisija je v skladu z odstavkoma 5 in 6 člena 5 Uredbe (EU) št. 913/2010 pri oceni upoštevala ustrezna merila za razširitev železniških tovornih koridorjev iz člena 4 navedene uredbe.

(10)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 62 Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) –

(1)

Svet je 30. junija 2020 sprejel Priporočilo o začasni omejitvi nenujnih potovanj v EU in morebitni odpravi te omejitve (1) (v nadaljnjem besedilu: Priporočilo Sveta). Svet je 16. julija 2020 sprejel Priporočilo (EU) 2020/1052 z dne 16. julija 2020 o spremembi Priporočila Sveta (EU) 2020/912 o začasni omejitvi nenujnih potovanj v EU in morebitni odpravi te omejitve (2). Svet je 30. julija 2020 sprejel Priporočilo Sveta (EU) 2020/1144 z dne 30. julija 2020 o spremembi Priporočila (EU) 2020/912 o začasni omejitvi nenujnih potovanj v EU in morebitni odpravi te omejitve (3). Svet je 7. avgusta 2020 sprejel Priporočilo Sveta (EU) 2020/1186 z dne 7. avgusta 2020 o spremembi Priporočila Sveta (EU) 2020/912 o začasni omejitvi nenujnih potovanj v EU in morebitni odpravi te omejitve (4). Svet je 22. oktobra 2020 sprejel Priporočilo Sveta (EU) 2020/1551 z dne 22. oktobra 2020 o spremembi Priporočila (EU) 2020/912 o začasni omejitvi nenujnih potovanj v EU in morebitni odpravi te omejitve (5).

(2)

V Priporočilu Sveta je določeno, da bi morale države članice s 1. julijem 2020 začeti usklajeno in postopoma odpravljati začasno omejitev nenujnih potovanj v EU za rezidente tretjih držav iz Priloge I k Priporočilu Sveta. Svet bi moral vsaka dva tedna pregledati in po potrebi posodobiti seznam tretjih držav iz Priloge I po tesnem posvetovanju s Komisijo ter ustreznimi agencijami in službami EU ter po splošni oceni na podlagi metodologije, meril in informacij iz Priporočila Sveta.

(3)

Vse od takrat so v Svetu, v tesnem posvetovanju s Komisijo ter ustreznimi agencijami in službami EU, potekale razprave o pregledu seznama tretjih držav iz Priloge I k Priporočilu Sveta ter o uporabi meril in metodologije iz Priporočila Sveta. Na podlagi teh razprav bi bilo treba spremeniti seznam tretjih držav iz Priloge I. Predvsem bi bilo treba s seznama črtati Urugvaj.

(4)

Mejni nadzor ni samo v interesu države članice, na katere zunanjih mejah se opravlja, temveč tudi v interesu vseh držav članic, ki so odpravile nadzor meje na svojih notranjih mejah. Zato bi morale države članice zagotoviti, da bodo ukrepi, sprejeti na zunanjih mejah, usklajeni, s čimer bodo zagotovile, da bo schengensko območje dobro delovalo. Države članice bi morale v ta namen od 16. decembra 2020 še naprej usklajeno odpravljati začasno omejitev nenujnih potovanj v EU za rezidente tretjih držav iz Priloge I k Priporočilu Sveta, kot je spremenjeno s tem priporočilom.

(5)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega priporočila, ki zato zanjo ni zavezujoče in se v njej ne uporablja. Ker to priporočilo nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to priporočilo, odloči, ali ga bo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(6)

To priporočilo predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (6) ne sodeluje. Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega priporočila, ki zato zanjo ni zavezujoče in se v njej ne uporablja.

(7)

To priporočilo za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (7).

(8)

To priporočilo za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (8) v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (9).

(9)

To priporočilo za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (10) v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (11).