(1)

Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ki so določene v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Kakor je navedeno v členu 2 PEU, so te vrednote skupne državam članicam v družbi, za katero so značilni pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravica, solidarnost ter enakost žensk in moških.

(2)

Evropski svet je v sklepih z dne 21. julija 2020 navedel, da se finančni interesi Unije zaščitijo v skladu s splošnimi načeli iz Pogodb, zlasti vrednotami iz člena 2 PEU. Poudaril je tudi pomembnost zaščite finančnih interesov Unije in spoštovanja pravne države.

(3)

Načelo pravne države zahteva, da vsi organi z javnimi pooblastili delujejo znotraj pravno določenih omejitev, v skladu z vrednotami demokracije in spoštovanja temeljnih pravic, kot so določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) in drugih veljavnih instrumentih, ter pod nadzorom neodvisnih in nepristranskih sodišč. Zlasti zahteva spoštovanje (3) načel zakonitosti (4), ki pomeni pregleden, odgovoren, demokratičen in pluralističen zakonodajni postopek, pravne varnosti (5), prepovedi samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti (6), učinkovitega sodnega varstva s strani neodvisnih in nepristranskih sodišč, vključno z dostopom do pravnega varstva (7), in delitve oblasti (8).

(4)

Merila za pristop, ki jih je leta 1993 določil Evropski svet v Københavnu, leta 1995 pa okrepil Evropski svet v Madridu, so bistveni pogoji, ki jih mora izpolniti država kandidatka, da bi postala država članica Unije. Ta merila so zdaj zapisana v členu 49 PEU.

(5)

Ko država kandidatka postane država članica, se pridruži pravnemu okviru, ki temelji na osnovni premisi, v skladu s katero vsaka država članica z vsemi ostalimi državami članicami deli vrsto skupnih vrednot, na katerih temelji Unija, in priznava, da jih druge države članice delijo z njo, kot je določeno v členu 2 PEU. Ta premisa pomeni in utemeljuje obstoj vzajemnega zaupanja med državami članicami, da bodo te vrednote priznane, in torej, da bo pravo Unije, s katerim se te vrednote izvajajo, spoštovano (9). Zakoni in prakse držav članic bi morali še naprej spoštovati skupne vrednote, na katerih temelji Unija.

(6)

Med vrednotami Unije sicer ni hierarhije, a je spoštovanje pravne države bistveno za zaščito drugih temeljnih vrednot, na katerih temelji Unija, kot so svoboda, demokracija, enakost in spoštovanje človekovih pravic. Spoštovanje pravne države je neločljivo povezano s spoštovanjem demokracije in temeljnih pravic. Demokracije in spoštovanja temeljnih pravic ne more biti brez spoštovanja pravne države in obratno.

(7)

Kadar države članice izvršujejo proračun Unije, vključno s sredstvi, dodeljenimi prek instrumenta Evropske unije za okrevanje, vzpostavljenega na podlagi Uredbe Sveta (EU) 2020/2094 (10) ter posojil in drugih instrumentov, za katere jamči proračun Unije, je spoštovanje pravne države ne glede na izbrano metodo izvrševanja nujen predpogoj za skladnost z načeli dobrega finančnega poslovodenja iz člena 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(8)

Države članice lahko zagotovijo dobro finančno poslovodenje le, če javni organi ravnajo v skladu s pravom, če preiskovalni organi in organi pregona učinkovito preganjajo primere goljufij, vključno z davčnimi goljufijami, davčnih utaji, korupcije, nasprotja interesov ali drugih kršitev prava, ter če so samovoljne in nezakonite odločitve javnih organov, tudi organov preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, lahko predmet učinkovite sodne presoje s strani neodvisnih sodišč in Sodišča Evropske unije.

(9)

Neodvisnost in nepristranskost sodstva bi morala biti vedno zagotovljena, preiskovalni organi in organi pregona pa bi morali imeti možnost, da ustrezno opravljajo svoje naloge. Sodstvo ter preiskovalni organi in organi pregona bi morali imeti zadostne finančne in človeške vire ter vzpostavljene postopke za učinkovito delovanje ob polnem spoštovanju pravice do poštenega sojenja, vključno s spoštovanjem pravice do obrambe. Pravnomočne sodbe bi bilo treba učinkovito izvajati. Ti pogoji so potrebni kot minimalno jamstvo zoper nezakonite in samovoljne odločitve javnih organov, ki bi lahko škodile finančnim interesom Unije.

(10)

Neodvisnost sodstva zlasti predpostavlja, da zadevni sodni organ svoje sodne funkcije lahko izvaja tako na podlagi ustreznih pravil in povsem samostojno, ne da bi bil kakor koli hierarhično povezan ali komur koli podrejen in ne da bi prejemal kakršne koli ukaze ali navodila, ter da je s tem zaščiten pred zunanjimi posegi ali pritiski, ki lahko ogrozijo neodvisnost presoje njegovih članov in vplivajo na njihove odločitve. Jamstvo neodvisnosti in nepristranskosti zahteva pravila, zlasti v zvezi s sestavo organa ter imenovanjem, trajanjem funkcij in razlogi za zavrnitev in odstavitev njegovih članov, na podlagi katerih je mogoče zavrniti vsak upravičen dvom pri posameznikih o zavarovanosti navedenega organa pred zunanjimi vplivi in o njegovi nevtralnosti glede interesov, s katerimi se srečuje.

(11)

Spoštovanje pravne države ni bistveno le za državljane Unije, temveč tudi za podjetništvo, inovacije, naložbe, ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter pravilno delovanje notranjega trga, ki bodo najuspešnejši tam, kjer je vzpostavljen trden pravni in institucionalni okvir.

(12)

Člen 19 PEU, ki je jasen izraz vrednote pravne države iz člena 2 PEU, od držav članic zahteva, da zagotovijo učinkovito sodno varstvo na področjih, ki jih ureja pravo Unije, vključno s tistimi, povezanimi z izvrševanjem proračuna Unije. Sam obstoj učinkovite sodne presoje, zasnovane za zagotavljanje skladnosti s pravom Unije, je bistvo pravne države in zahteva neodvisna sodišča (11). Ohranjanje neodvisnosti sodišč je bistveno, kar potrjuje drugi odstavek člena 47 Listine (12). To je še zlasti pomembno za sodno presojo veljavnosti ukrepov, pogodb ali drugih instrumentov, ki ustvarjajo javne odhodke ali javni dolg, med drugim v okviru postopkov oddaje javnih naročil, ki se lahko predložijo tudi sodiščem.

(13)

Obstaja torej jasna povezava med spoštovanjem pravne države in učinkovitim izvrševanjem proračuna Unije v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja.

(14)

Unija je razvila različne instrumente in procese, ki spodbujajo pravno državo in njeno uporabo, vključno s finančno podporo organizacijam civilne družbe, evropskim mehanizmom za pravno državo in pregledom stanja na področju pravosodja v EU, ter zagotavljajo učinkovit odziv institucij Unije na kršitve načel pravne države s postopki za ugotavljanje kršitev in postopkom iz člena 7 PEU. Mehanizem, določen v tej uredbi, te instrumente dopolnjuje z zaščito proračuna Unije pred kršitvami načel pravne države, ki vplivajo na dobro finančno poslovodenje ali zaščito finančnih interesov Unije.

(15)

Kršitve načel pravne države, zlasti tistih, ki vplivajo na pravilno delovanje javnih organov in učinkovito sodno presojo, lahko resno škodujejo finančnim interesom Unije. To velja za posamezne kršitve načel pravne države, še bolj pa za kršitve, ki so razširjene ali so posledica ponavljajočih se praks ali opustitev javnih organov ali splošnih ukrepov, ki so jih sprejeli ti organi.

(16)

Za ugotavljanje kršitev načel pravne države je potrebna temeljita kvalitativna ocena Komisije. Pri tej oceni, ki bi morala biti objektivna, nepristranska in pravična, bi se morale upoštevati ustrezne informacije iz razpoložljivih virov in priznanih institucij, vključno s sodbami Sodišča Evropske unije, poročili Računskega sodišča, informacijami Komisije iz letnega poročila o stanju pravne države in pregleda stanja na področju pravosodja v EU, poročili Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in informacijami Evropskega javnega tožilstva (EJT), kot je ustrezno, ter sklepi in priporočili ustreznih mednarodnih organizacij in mrež, vključno z organi Sveta Evrope, kot sta Skupina držav proti korupciji Sveta Evrope (GRECO) in Beneška komisija, zlasti z njenim seznamom meril za pravno državo, ter evropskih mrež vrhovnih sodišč in sodnih svetov. Komisija bi se lahko posvetovala z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice in Beneško komisijo, če je to potrebno za pripravo temeljite kvalitativne ocene.

(17)

Ukrepi iz te uredbe so potrebni zlasti v primerih, ko drugi postopki, določeni v zakonodaji Unije, ne bi omogočali učinkovitejše zaščite proračuna Unije. Finančna zakonodaja Unije ter veljavna sektorska in finančna pravila na različne načine ščitijo proračun Unije, vključno s prekinitvami, začasnimi ustavitvami plačil ali finančnimi popravki, povezanimi z nepravilnostmi ali resnimi pomanjkljivostmi v sistemih upravljanja in nadzora. Določiti bi bilo treba ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru kršitev načel pravne države, ter postopek za sprejetje takšnih ukrepov. Takšni ukrepi bi morali vključevati začasno ustavitev plačil in obveznosti, začasno ustavitev izplačil obrokov ali predčasno odplačilo posojil, zmanjšanje financiranja v okviru obstoječih obveznosti in prepoved sklepanja novih obveznosti s prejemniki ali sklenitve novih sporazumov o posojilih ali drugih instrumentih, za katere jamči proračun Unije.

(18)

Pri določanju ukrepov, ki se sprejmejo, bi bilo treba uporabiti načelo sorazmernosti ter zlasti upoštevati resnost stanja, čas, ki je pretekel od začetka zadevnega ravnanja, trajanje in ponovitev ravnanja, namen, obseg sodelovanja zadevne države članice pri prizadevanjih za končanje kršitev načel pravne države ter vpliv na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije ali zaščito finančnih interesov Unije.

(19)

Bistveno je, da se v primeru kršitev načel pravne države ustrezno zaščitijo legitimni interesi končnih prejemnikov in upravičencev, ko se sprejmejo ukrepi. Pri razmisleku o sprejetju ukrepov bi morala Komisija upoštevati njihov morebitni vpliv na končne prejemnike in upravičence. Ob upoštevanju, da so plačila Komisije državam članicam v okviru deljenega upravljanja pravno neodvisna od plačil nacionalnih organov upravičencem, se za ustrezne ukrepe po tej uredbi ne bi smelo šteti, da vplivajo na razpoložljivost sredstev za plačila upravičencem v skladu z roki za plačila, določenimi na podlagi veljavnih sektorskih in finančnih pravil. Sklepi, sprejeti na podlagi te uredbe, in obveznosti do končnih prejemnikov ali upravičencev, določene v tej uredbi, so del veljavnega prava Unije glede izvajanja financiranja v okviru deljenega upravljanja. Države članice, ki jih ukrepi zadevajo, bi morale Komisiji redno poročati o izpolnjevanju svojih obveznosti do končnih prejemnikov ali upravičencev. Poročanje o izpolnjevanju plačilnih obveznosti do upravičencev, kot ga določajo veljavna sektorska in finančna pravila, bi moralo Komisiji omogočiti, da preveri, ali odločitve na podlagi te uredbe na noben način, niti neposredno niti posredno, ne vplivajo na plačila, ki se opravijo na podlagi veljavnih sektorskih in finančnih pravil.

Za boljšo zaščito končnih prejemnikov ali upravičencev bi morala Komisija prek spletnega mesta ali internetnega portala zagotoviti informacije in smernice, skupaj z ustreznimi orodji za obveščanje Komisije o morebitnih kršitvah pravnih obveznosti državnih subjektov in držav članic glede nadaljnjih izplačil po sprejetju ukrepov na podlagi te uredbe. Komisija bi morala na podlagi takih informacij preveriti, ali so bila upoštevana veljavna pravila, zlasti člen 63, točka (b) člena 68(1) in člen 98 Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume (13). Komisija bi morala za zagotovitev, da se končnim prejemnikom ali upravičencem dejansko plača vsak znesek, ki jim ga dolgujejo vladni subjekti ali države članice, po potrebi izterjati izvršena plačila, ali, kadar je primerno, izvesti finančni popravek z zmanjšanjem podpore Unije za program v skladu z veljavnimi sektorskimi in finančnimi pravili.

(20)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe ter glede na pomen finančnih učinkov ukrepov, sprejetih na podlagi te uredbe, bi bilo treba prenesti izvedbena pooblastila na Svet, ki bi moral ukrepati na predlog Komisije.

(21)

Preden bi Komisija predlagala sprejetje morebitnih ukrepov na podlagi te uredbe, bi morala obvestiti zadevno državo članico, zakaj meni, da ta morda krši načela pravne države. O vseh takih obvestilih in njihovi vsebini bi morala Komisija brez odlašanja obvestiti Evropski parlament in Svet. Zadevni državi članici bi bilo treba omogočiti, da predloži pripombe. Komisija bi morala te pripombe upoštevati.

(22)

Komisija bi morala pri določanju rokov v skladu s to uredbo za zadevno državo članico upoštevati zlasti količino predloženih in zahtevanih informacij, kompleksnost zadevnih dejstev in njihove ocene ter upravno zmogljivost zadevne države članice.

(23)

Kadar Komisija po preučitvi pripomb zadevne države članice meni, da so pogoji za sprejetje ukrepov izpolnjeni, bi morala Svetu predložiti predlog za sprejetje ustreznih ukrepov. Svet bi moral na podlagi predloga Komisije za sprejetje ustreznih ukrepov z izvedbenim sklepom odločiti v obdobju enega meseca, ki se lahko izjemoma podaljša za največ dva dodatna meseca. Da se zagotovi, da Svet odločitev sprejme v teh rokih, bi morala Komisija čim bolje izkoristiti svoje pravice iz člena 237 PDEU in Poslovnika Sveta (14).

(24)

Po sprejetju morebitnih ukrepov na podlagi te uredbe bi morala Komisija redno spremljati stanje v zadevni državi članici. Ko zadevna država članica sprejme nove popravne ukrepe, vsekakor pa največ eno leto po sprejetju ukrepov, bi morala Komisija vnovič oceniti stanje.

(25)

Če je bilo stanje, ki je privedlo do uvedbe navedenih ukrepov, dovolj uspešno odpravljeno, bi moral Svet na predlog Komisije odpraviti ukrepe z odložilnim učinkom.

(26)

Postopek za sprejetje in odpravo ukrepov bi moral biti skladen z načeli objektivnosti, nediskriminacije in enake obravnave držav članic ter bi moral potekati v skladu z nepristranskim pristopom, ki temelji na dokazih. Če zadevna država članica izjemoma meni, da prihaja do resnih kršitev navedenih načel, lahko zaprosi predsednika Evropskega sveta, naj zadevo predloži v obravnavo na naslednjem zasedanju Evropskega sveta. V takih izjemnih primerih se ne sprejme nobena odločitev glede ukrepov, dokler o zadevi ne razpravlja Evropski svet. Ta proces praviloma ne traja več kot tri mesece od datuma, ko Komisija Svetu predloži svoj predlog.

(27)

Komisija bi morala Evropski parlament obveščati o vseh ukrepih, ki so predlagani, sprejeti in odpravljeni na podlagi te uredbe.

(28)

Komisija bi morala o uporabi te uredbe poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Pri poročanju Evropskemu parlamentu in Svetu bi morala Komisija poleg učinkovitosti sprejetih ukrepov upoštevati tudi splošno učinkovitost postopka, določenega v tej uredbi, in komplementarnost tega instrumenta z drugimi.

(29)

Ta uredba ne bi smela vplivati na pristojnost EJT ali na obveznosti držav članic, ki ne sodelujejo v okrepljenem sodelovanju, ustanovljenem z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (15) –

(a)

„pravna država“ se nanaša na vrednoto Unije iz člena 2 PEU. Vključuje načela zakonitosti, ki pomeni pregleden, odgovoren, demokratičen in pluralističen zakonodajni postopek; pravne varnosti; prepovedi samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti; učinkovitega sodnega varstva s strani neodvisnih in nepristranskih sodišč, vključno z dostopom do pravnega varstva, tudi kar zadeva temeljne pravice; delitve oblasti; ter nediskriminacije in enakosti pred zakonom. Pravna država se razume ob upoštevanju ostalih vrednot in načel Unije iz člena 2 PEU;

(b)

„državni subjekt“ pomeni javni organ na kateri koli ravni vlade, vključno z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, kot tudi organizacije države članice v smislu točke 42 člena 2 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (16) (v nadaljnjem besedilu: Finančna uredba).

(a)

ogrožanje neodvisnosti sodstva;

(b)

neuspešno preprečevanje, popravljanje ali sankcioniranje samovoljnih in nezakonitih odločitev javnih organov, tudi organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, odrekanje finančnih in človeških virov, ki vpliva na njihovo pravilno delovanje, ali neuspešno zagotavljanje odsotnosti nasprotja interesov;

(c)

omejevanje razpoložljivosti in učinkovitosti pravnih sredstev, vključno s strogimi postopkovnimi pravili in pomanjkljivim izvajanjem sodnih odločb, ali omejevanje učinkovitega preiskovanja, pregona in sankcioniranja kršitev prava.

(1)

Ob upoštevanju potrebe po ustrezni stopnji predvidljivosti za pripravo in izvajanje srednjeročnih naložb bi bilo treba določiti, da večletni finančni okvir zajema sedem let od 1. januarja 2021.

(2)

Ekonomski učinek krize zaradi COVID-19 od Unije zahteva, da zagotovi dolgoročni finančni okvir, ki bo utrl pot pravičnemu in vključujočemu prehodu na zeleno in digitalno prihodnost, kar bo podprlo dolgoročnejšo strateško neodvisnost Unije in njeno odpornost na šoke v prihodnosti.

(3)

Letne zgornje meje za odobritve za prevzem obveznosti po kategorijah odhodkov in letne zgornje meje za odobritve plačil, določene v tej uredbi, morajo upoštevati veljavne zgornje meje za obveznosti in lastna sredstva, ki so določene v skladu z veljavnim sklepom Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije, ki je bil sprejet v skladu s tretjim odstavkom člena 311 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) (v nadaljnjem besedilu: sklep o virih lastnih sredstev).

(4)

Kadar je treba uporabiti jamstva, dana iz splošnega proračuna Unije za finančno pomoč državam članicam, odobreno v skladu s členom 220(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (2) (v nadaljnjem besedilu: Finančna uredba), bi bilo treba potrebni znesek uporabiti nad zgornjimi mejami za odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil iz večletnega finančnega okvira, hkrati pa spoštovati zgornjo mejo lastnih sredstev.

(5)

V večletnem finančnem okviru se ne bi smele upoštevati proračunske postavke, ki se financirajo z namenskimi prejemki v smislu Finančne uredbe.

(6)

Večletni finančni okvir bi bilo treba določiti v cenah iz leta 2018. Določiti bi bilo treba tudi pravila za letne tehnične prilagoditve večletnega finančnega okvira, po katerih bi se preračunavale zgornje meje in razpoložljive razlike do zgornjih mej.

(7)

Določiti bi bilo treba pravila za druge primere, ko bi bilo treba prilagoditi večletni finančni okvir. Takšne prilagoditve bi lahko bile povezane z zamudo pri sprejemanju novih pravil ali programov v okviru deljenega upravljanja, z ukrepi, povezanimi z dobrim gospodarskim upravljanjem ali z ukrepi, sprejetimi na podlagi uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije. Določiti bi bilo treba tudi pravila o mehanizmu za prilagoditev za posamezne programe.

(8)

Vzpostaviti bi bilo treba posebno in največjo možno prožnost, da bo Unija lahko izpolnjevala svoje obveznosti v skladu s členom 323 PDEU.

(9)

Naslednji tematski posebni instrumenti so potrebni, saj Uniji omogočajo, da se odzove na posebne nepredvidene okoliščine ali posledice, zaradi česar lahko proračunski postopek poteka gladko: Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, rezerva za solidarnost in nujno pomoč ter rezerva za prilagoditev na brexit. Rezerva za solidarnost in nujno pomoč ni namenjena reševanju posledic kriz, povezanih s trgom, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo ali distribucijo.

(10)

Naslednji netematski posebni instrumenti so potrebni, saj še povečujejo prožnost: enotni instrument za rezervo in instrument prilagodljivosti. Enotni instrument za rezervo bi moral omogočiti, da se razpoložljive razlike do zgornjih mej za odobritve za prevzem obveznosti oziroma za odobritve plačil prerazdelijo med proračunskimi leti in – za odobritve za prevzem obveznosti – med postavkami večletnega finančnega okvira, ne da bi bili preseženi skupni zneski zgornjih mej večletnega finančnega okvira za odobritve za prevzem obveznosti in za odobritve plačil za celotno obdobje večletnega finančnega okvira. Instrument za prilagodljivost bi moral omogočiti financiranje posebnih nepredvidenih odhodkov za dano proračunsko leto.

(11)

Določiti bi bilo treba posebne določbe, da se omogoči, da se v proračun vnesejo odobritve za prevzem obveznosti in ustrezne odobritve plačil nad zgornjimi mejami iz večletnega finančnega okvira, kadar je treba uporabiti posebne instrumente.

(12)

Treba je predvideti revizijo večletnega finančnega okvira v primeru spremembe Pogodb s proračunskimi posledicami, ponovne združitve Cipra ali širitve Unije ter glede na izvrševanje proračuna.

(13)

To uredbo bi morda bilo treba revidirati tudi v primeru nepredvidenih okoliščin, na katere se ne bi bilo mogoče odzvati v okviru omejitev, določenih v večletnem finančnem okviru. Zato je treba predvideti možnost revizije večletnega finančnega okvira v takih primerih.

(14)

Posebna pravila so potrebna tudi v zvezi z obsežnimi projekti, katerih trajanje daleč presega obdobje, določeno za večletni finančni okvir. Treba je določiti najvišje zneske za prispevke iz splošnega proračuna Unije k tem projektom in tako zagotoviti, da ne vplivajo na druge projekte, ki se financirajo iz navedenega proračuna.

(15)

Določiti je treba splošna pravila za medinstitucionalno sodelovanje v proračunskem postopku, pri čemer je treba spoštovati proračunska pooblastila Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (v nadaljnjem besedilu: institucije), kot so določena v Pogodbah, in zahteve glede preglednosti.

(16)

Komisija bi morala do 1. julija 2025 predstaviti predlog novega večletnega finančnega okvira, da bi ga institucije lahko sprejele dovolj zgodaj pred začetkom naslednjega večletnega finančnega okvira. Če se novi večletni finančni okvir ne sprejme pred koncem trajanja večletnega finančnega okvira, določenega v tej uredbi, se v skladu s členom 312(4) PDEU še naprej uporabljajo zgornje meje, ki ustrezajo zadnjemu letu večletnega finančnega okvira iz te uredbe –

(1)

Države članice so sprejele vrsto izrednih ukrepov, da bi omejile širjenje COVID-19, ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija 11. marca 2020 razglasila za pandemijo.

(2)

Ukrepi brez primere, sprejeti v odziv na izjemne razmere zaradi COVID-19, na katere države članice nimajo vpliva, so povzročili znatne motnje gospodarske dejavnosti, ki se odraža v strmem upadu bruto domačega proizvoda in resnem vplivu na zaposlovanje, socialne razmere, revščino in neodvisnost. Zlasti so povzročili motnje v dobavnih verigah in proizvodnji ter odsotnosti z delovnega mesta. Poleg tega je zagotavljanje številnih storitev postalo zelo težavno ali nemogoče. Hkrati se je zmanjšalo povpraševanje potrošnikov. Veliko podjetij se sooča z likvidnostnimi težavami in njihova solventnost je ogrožena, medtem ko so finančni trgi zelo nestanovitni. Zelo prizadeti so zlasti ključni sektorji, kot so potovanja in turizem. Širše gledano so ti ukrepi že povzročili ali bodo povzročili resno poslabšanje finančnega položaja številnih podjetij v Uniji.

(3)

Kriza zaradi COVID-19 se je hitro razširila v Uniji in v tretjih državah. Za leto 2020 je v Uniji predvideno močno zmanjšanje rasti. Tveganja okrevanja so v različnih državah članicah zelo neenakomerna, kar povečuje razlike med nacionalnimi gospodarstvi. Različne fiskalne zmožnosti držav članic, da zagotovijo finančno podporo, kjer je to najbolj potrebno za okrevanje, in razhajanje pri ukrepih držav članic ogrožajo enotni trg ter socialno in teritorialno kohezijo.

(4)

Za okrevanje gospodarstva je potreben celovit sklop ukrepov. Ta sklop ukrepov zahteva obsežne javne in zasebne naložbe, da bi Uniji omogočili začetek trajnostnega in odpornega okrevanja, ustvarili visokokakovostna delovna mesta, podpirali socialno vključenost in odpravili neposredno škodo, ki jo je povzročila kriza zaradi COVID-19, hkrati pa podprli zelene in digitalne prednostne naloge Unije.

(5)

Izjemne razmere, ki jih je povzročil COVID -19, na katere države članice nimajo vpliva, zahtevajo usklajen in enoten pristop na ravni Unije. Da bi preprečili nadaljnje poslabšanje gospodarskega položaja, zaposlovanja in socialne kohezije ter spodbudili uravnoteženo okrevanje gospodarske dejavnosti, bi bilo treba vzpostaviti izjemen in usklajen program gospodarske in socialne podpore v duhu solidarnosti med državami članicami, zlasti za tiste, ki so bile najbolj prizadete.

(6)

Ker je ta uredba izjemen odziv na te začasne, vendar izredne okoliščine, bi morala biti podpora v njenem okviru na voljo le za namene odzivanja na negativne gospodarske posledice krize zaradi COVID-19 ali za potrebe po takojšnjem financiranju, da bi preprečili ponoven pojav krize zaradi COVID-19.

(7)

Podpora na podlagi instrumenta, ki ga določa ta uredba (v nadaljnjem besedilu: instrument) bi morala biti usmerjena zlasti v ukrepe za ponovno vzpostavitev trgov dela in socialne zaščite ter sistemov zdravstvene oskrbe, ukrepe za ponovno oživitev potenciala za trajnostno rast in zaposlovanje, da bi okrepili kohezijo med državami članicami in podprli njihov prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo, ukrepe za podporo podjetjem, ki so jih prizadele posledice krize zaradi COVID-19, zlasti malim in srednjim podjetjem, ter podporo naložbam v dejavnosti, ki so bistvene za krepitev trajnostne rasti v Uniji, vključno z neposrednimi finančnimi naložbami v podjetja, ukrepom za raziskavo in inovacije v odziv na krizo zaradi COVID-19, za krepitev zmogljivosti na ravni Unije za izboljšanje pripravljenosti na krize, podporo pri prizadevanjih za pravičen prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo in podporo kmetijstvu v in razvoju podeželskih območji pri odzivanju na posledice krize zaradi COVID-19.

(8)

Za zagotavljanje trajnostnega in odpornega okrevanja po vsej Uniji in pomoči pri izvajanju gospodarske podpore bi bilo treba uporabiti uveljavljene mehanizme porabe v okviru programov Unije v skladu z večletnim finančnim okvirom. Podpora v okviru teh programov se zagotovi v obliki nepovratne podpore, posojil in oblikovanja rezervacij za proračunska jamstva. Dodelitev finančnih sredstev bi morala odražati obseg, v katerem lahko ti programi prispevajo k ciljem instrumenta. Prispevki v navedene programe na podlagi instrumenta bi morali biti popolnoma skladni z njegovimi cilji, ki so povezani s podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19.

(9)

Glede na naravo ukrepov, ki bodo financirani, bi bilo treba del zneskov, ki so na voljo na podlagi instrumenta, uporabiti za posojila državam članicam, drugi del zneskov pa bi morali predstavljati zunanje namenske prejemke za namene člena 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (1) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), uporabiti pa bi ga bilo treba za nepovratno podporo, podporo preko finančnih instrumentov ali oblikovanje rezervacij za proračunska jamstva in s tem povezane odhodke Unije. V ta namen je v okviru potrebnih ukrepov na podlagi te uredbe primerno omogočiti, da se v skladu s členom 21(5) finančne uredbe vključi dodelitev, na podlagi te uredbe kot temeljnega akta, dela prihodkov, zagotovljenih na podlagi izjemnega in začasnega pooblastila iz Sklepa Sveta o sistemov virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom (2) (sklep o virih lastnih sredstev).

(10)

Čeprav se točka (c) člena 12(4) in člen 14(3) finančne uredbe uporabljata za odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil, ki so na razpolago v zvezi z zunanjimi namenskimi prejemki na podlagi te uredbe, se glede na roke, določene za različne vrste podpore, odobritve za prevzem obveznosti, ki izhajajo iz teh zunanjih namenskih prejemkov, ne bi smele samodejno prenesti prek ustreznih končnih datumov, z izjemo odobritev za prevzem obveznosti, potrebnih za tehnično in upravno pomoč za izvajanje ukrepov iz tega instrumenta.

(11)

Odobritve za prevzem obveznosti za nepovratno podporo bi morale biti samodejno na razpolago do odobrenega zneska. Likvidnost bi bilo treba upravljati učinkovito, tako da se sredstva zberejo le, če je treba pravne obveznosti poravnati z ustreznimi odobritvami plačil.

(12)

Glede na pomen uporabe zneskov v prvih letih izvajanja instrumenta je primerno, da se pregleda napredek pri izvajanju instrumenta in uporabe podpore, dodeljene v skladu s to uredbo. Komisija bi morala pripraviti poročilo do 31. oktobra 2022.

(13)

V členu 135(2) Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (3) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o izstopu) je določeno, da se spremembe Sklepa 2014/335/EU, Euratom, sprejete na datum začetka veljavnosti Sporazuma o izstopu ali po njem, ne uporabljajo za Združeno kraljestvo, kolikor vplivajo na njegove finančne obveznosti. Podpora iz te uredbe in ustrezno povečanje zgornje meje virov lastnih sredstev Unije bi vplivala na finančne obveznosti Združenega kraljestva. Člen 143(1) Sporazuma o izstopu omejuje odgovornost Združenega kraljestva za njegov delež pogojnih finančnih obveznosti Unije na tiste pogojne finančne obveznosti Unije, ki izhajajo iz finančnih poslov, ki jih je Unija sklenila pred datumom začetka veljavnosti Sporazuma o izstopu. Vsaka pogojna finančna obveznost Unije, ki izhaja iz podpore na podlagi te uredbe bi bila poznejša od datuma začetka veljavnosti Sporazuma o izstopu. Zato se ta uredba ne bi smela uporabljati za Združeno kraljestvo in v njem –