Piše: Matej Krajnc
Kulturni center Maribor 2019
Osnovnošolka Klara Grubelnik ima žilico za naravoslovje in za pisanje tudi. Ta kombinacija sicer ni tako nenavadna, med literati in literatkami je precej takih pimerov, med njimi denimo Alojz Ihan, ki smo ga v zadnjih mesecih večkrat videli v medijih, sodi pa med spoštovane sodobne pesnike. Klara se ukvarja z matematiko, logiko, robotiko in šahom, pa tudi z astronomijo in fantazijskimi svetovi. Poleg tega tudi riše: pričujočo knjižico je likovno opremila kar sama. Tema sanj sicer ni nova, v literaturi se pojavlja znova in znova, pa tudi o marsovčkih ste bržčas že slišali; a nič hudega, vedno je zanimivo prebrati kak nov vidik teh, mladim in starim tako zanimivih tem. Kako se je tega lotila Klara?
Kot naravoslovka seveda uporablja zlasti ratio, zato je bilo pričakovati, da pričujoča knjižica ne bo zgolj fantazijska zgodbica. Kaj takega bi bilo prelahko, premajhen izziv, pa je avtorica zgodbo spretno zasukala v sanje o fantazijskem svetu. Deklica Sanja sanja Mars, deklico Niko in njene marsovčke, ki jih izdeluje, a nato oživijo in zabava se začne. Vsaj dokler Sanje ne prebudi oče, da bi ne zamudila šole – barva papirja v knjigi se v tem hipu iz temne spremeni v belo, kar je spet zaniiva domislica, povezana tudi z ilustracijami, ki naenkrat niso več vesoljsko temne. Vendar pa: je res bila vse to zgolj sanjska fantazija? Na koncu nas pričaka še pesmica o Sanjinih sanjah in tale kratka razlaga ni spoiler – da ne bi bili morda hudi name; srečate jo tudi v knjižici, ki je izjemno simpatično zasnovana in realizirana; ilustracije nas v hipu prestavijo najprej na Mars in nato v naš svet. Kateri je boljši, je seveda stvar debate. O tem raje kdaj drugič.
