Izobraževanje dirigentov slovenskih godb je bila ena od osrednjih dejavnosti Združenja pihalnih orkestrov Slovenije. Večdnevni seminar smo imeli v hotelu Punta v Piranu. Predavatelji so bili sami vrhunski glasbeni strokovnjaki in ustvarjalci, in sicer: Bojan Adamič, Pavle Brzulja, Joško Herman, Stane Jurgec in Drago Lorbek. Med udeleženci seminarja sem bil tudi jaz. Ugotovil sem, da bi bilo praktično delo seminarja veliko lažje, če bi imeli na voljo pravi orkester in ne posnetkov, s kakršnimi smo takrat vadili. Vsi seminaristi smo znali igrati tudi na kako glasbilo, zato je bila to res ustrezna odločitev. Povabili bi nekaj mladih godbenikov in tako sestaviti primeren orkester za praktično delo na seminarju za dirigente.

To idejo sem čez čas predstavil na našem godbeniškem združenju. Imenovali smo delovno skupino, ki smo jo sestavljali Jurgec, Lorbek in jaz. Pripravili smo projektno zasnovo organizacije glasbenega tabora. K sodelovanju smo povabili Ljutomerski pihalni orkester in Glasbeno šolo Ljutomer ter leta 1979 razpisali in uspešno izpeljali prvi Tabor pihalnih orkestrov Slovenije. Kot zanimivost naj omenim, da je bil to res tabor v pravem pomenu besede, saj so nekateri udeleženci spali kar v Kulturnem domu Ljutomer, bodisi v spalnih vrečah bodisi v šotorih ob njem.

   Tabor pihalnih orkestrov se je nato razvijal in programsko bogatil s priložnostnimi koncerti v Ljutomeru pa tudi v Gornji Radgoni in drugod. V Ljutomeru je tabor deloval pet let, zatem smo ga selili v več slovenskih krajev. Šesti tabor je potekal v Zrečah. Po nekaj desetletjih delovanja se je tabor preimenoval v Musico creativo in še zmeraj uspešno nadaljuje tradicijo takrat začete poti, vendar je danes namenjen predvsem mladim godbenicam in godbenikom. V okviru godbeniškega tabora je nekaj let uspešno deloval tudi Slovenski mladinski pihalni orkester. Za glasbeno izobraževanje je vedno vladalo veliko zanimanje.

(Tekst je odlomek iz knjige Hartmanove prigode, Kulturni center Maribor, Frontier 176, 2021)