Ervin Hartman: Spomladanski plesi

Drugi PTT ples v Mariboru. Za zabavo je skrbel Ansambel Jožeta Krežeta s pevcema Heleno Vergles in Rudijem Trojnerjem. Foto: arhiv E. Hartmana

   V poštnem orkestru smo si na različne načine prizadevali priti do denarja. Za uresničevanje naših načrtov, želja in hotenj ga je bilo vedno premalo. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo družabno življenje v Mariboru, kot sem že napisal, zelo razgibano. V pomladanskih mesecih so se vrstili vsakršni stanovski plesi, skoraj vsako soboto je bil kak ples v lokalih, ki so bili primerni za tako sprostitev. Tudi mi, izvajalci poštne godbe, smo se odločili, da organiziramo svoj ples. V začetku smo igrali predvsem poštnim uslužbencem in uslužbenkam, kasneje pa smo povabili na ples še druge goste.

Rancarsko silvestrovanje v samopostrežni restavraciji z Ansamblom Jožeta Krežeta, 31. decembra 1967. Foto: Danilo Škofič

   Prvi ples smo pripravili že leta 1973 v Hali C, kot se je reklo prireditveni dvorani Mariborskega razstavišča. Najprej so zazvenele naše fanfare, nato je za ples zaigrala celotna godba in zatem najet zabavni ansambel. Prav za igranje na plesu smo kasneje ustanovili naš big band in igrali na več plesiščih. Sčasoma smo ugotovili, da smo z nazivom PTT – Pošta, telegraf, telefon – odvrnili druge plesa željne goste, zato smo ga preimenovali v Spomladanski ples in ta si je v Mariboru in širši okolici pridobil veliko priljubljenost. Priprave za so trajale kar nekaj mesecev, posebej natančno in domiselno je bilo treba pripraviti srečelov; prav ta igra na srečo nam je prinesla največ denarja. Sčasoma so postala določila za pripravo srečelovov zahtevnejša, pa tudi organizacija plesa je bila kar precej naporna in smo se nekako utrudili in prenehali prirejati plese.

Dopisnica s fotografijo Ansambla Jožeta Krežeta, ki jo je založila kasetna produkcija RTV Ljubljana.

   Srečelov je bil med plesalci in plesalkam še posebej zaželen in priljubljen. Ko je bilo nekoč za glavno nagrado žensko kolo, sem sedel za omizjem s prijatelji in jih gledal, kako so z vso vnemo kupovali srečke. Miza je bila natrpana z dobitki, bližal se je že konec srečelova, toda glavnega dobitka ni dobil še nihče. Na tihem sem si želel, da ga ne bi prejel kdo od mojih prijateljev, saj bi morda še kdo kaj posumil, da igra na srečo ni bila poštena. In glej ga hudirja! Po dvorani se je s kolesom pripeljal prav Ferdo, ki je še pred nekaj trenutki sedel za isto mizo kot jaz. Že res, da je kupil največ srečk, pa vendar … Njegov nakupovalni vložek je bil bogato poplačan, moja zaskrbljenost je bila očitno odveč. Nihče ni imel pripomb. Videti je bilo, kot da se tudi drugi, ki so sicer ostali praznih rok, veselijo s Ferdom. Fant je na kolesu sedel s tolikšnim navdušenjem, kot da bi zadel mercedes ali pa kateri še dražji avto. Njegovo veselje je odpodilo nevoščljivost in dvome.

(Tekst je odlomek iz knjige Hartmanove prigode, Kulturni center Maribor, Frontier 176, 2021)

Ervin Hartman

Ervin Hartman je vsestranski glasbenik, predvsem pa dirigent. Njegov glavni instrument je bil rog. Poleg roga je temeljito spoznal igranje na tolkalih, sicer pa tudi druge pihalne in trobilne instrumente. Ob glasbenem izobraževanju je diplomiral še na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Njegova poklicna pot je bila zelo raznolika in bogata, od trgovskega pomočnika do ekonomista s poudarkom na investicijah pa kulturnega animatorja, novinarja, bibliotekarja, glasbenega pedagoga, urednika, vodje marketinga do založnika. Ljubiteljsko pa se ukvarja tudi s slikarstvom. Leta 1990 je ustanovil podjetje Hartman d. o. o. glasbena založbena – instrumenti, ki ima pet trgovin z glasbili in muzikalijami po Sloveniji. Poštnemu pihalnemu orkestru je dirigiral skoraj 52 let, od leta 1967 do 2019. Ob igranju v raznih ansamblih in orkestrih je dirigiral pihalnemu in harmonikarskemu orkestru ter brass bandu. Napisal in uglasbil je tudi nekaj skladb za pihalne orkestre in komorne ansamble. Je ustanovitelj, ravnatelj in učitelj na Ljubiteljski glasbeni šoli KUD Pošta Maribor, ki uspešno deluje že od leta 1976, prav tako je tudi ustanovitelj (leta 2002) Godbe veteranov Štajerske, v kateri sodelujejo godbenice in godbeniki, starejši od 50 let. V njej sodeluje tudi tretjina glasbenikov iz Avstrije. Aktiven je tudi na organizacijskem področju, kjer opravlja razne funkcije v glasbenih odborih in komisijah na občinski, republiški in mednarodni ravni.

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.