ZKP, 2024
Piše: Matej Krajnc
Sredi osemdesetih sem bil še preveč naiven človek, da bi se lahko poistovetil z glasbo benda Niet. Naiven je prava beseda, saj je to eden od epitetonov, ki ne sodijo k Nietom. Malce življenja se je vmes vendarle zgodilo, bend je končno znova prišel na moj radar okrog leta 1993, pa potem med študijem. Poznal sem zgodovino benda, zgodbo Primoža Habiča in recenziral tudi knjigo pokojnega Češnovarja. Kaseta Srečna mladina je čudežno izginila nekje v gimnaziji, ko smo poslušali grunge in so bili Niet spet v kontekstu, čeprav takrat Habiča ni več bilo, je bil pa Dernovšek, ki je potem imel vajeti v rokah do, če se ne motim, tam nekje 1994. Poslušali smo “tribute” kompilacijo in potem leta 2008 tudi zasedbo z Maroltom. Poslušali smo Izštekane in nabralo se je nekaj nosilcev zvoka …
Pričujoča izdaja na razkošnem dvojem vinilu obeležuje 40 let benda, ki ni pravzaprav nikoli prenehal igrati. Izbor s sedmih albumov je dober in reprezentančen, začenši z Depresijo, ki je izjemno učinkovita uvodna pesem. Tu je Lep dan za smrt, Ruski vohun in Bil je maj. Tu so Tanja Ukmar, Habič, Dernovšek, oba Tomaža, Aleš Č., Kolbezen, Kašnar, nato Borut Marolt. Izdaja je narejena pregledno, v gatefoldu so vsi podatki s fotogradivom, v knjižici besedila in nekaj glasbenozgodovinskih besed Igorja Dernovška, ki pričajo o tem, da so si Niet zelo hitro in učinkovito priborili vidno mesto na naši takratni sceni. Od legendarnega nastopa na Novem rocku, s čimer so si dokončno konsolidirali ime, pa do Izštekanih, nove zasedbe, številnih snemanj in pričujoče štiridesetletnice je jasno, da Niet niso bili in nikoli ne bodo nekakšen underground band iz časa hardcorovskega postpunka, pač pa so postali in ostajajo, glede na odmevnost njihovih izdaj in nastopov, eden osrednjih rockovskih bendov pri nas. V “pravi” mainstream se nikoli niso izstrelili, ker jih to niti ni zanimalo, vse dokler pa se med avtorji med drugimi pojavlja tudi Villon, je jasno, da si bo za pričujočo kompilacijo in za opus Nietov nasploh še treba vzeti čas. In tam nekje vmes je tudi Kosovel, pa še kdo.
Oštevilčenih 700 izvodov ima pretočno kodo in dostop do “bonus” albuma Tema rjove skozi mesto. Gre za nov komad, devet let po zadnjem albumu. Vinilka pa je znova masterirana, kar pomeni, da so stari komadi dobili svežo zvočno podobo. Piše, da gre za posebno izdajo za zbiratelje. 700 Niet fans can’t be wrong ali kako že gre tista zgodba?