Dallas, 2024
Piše: Matej Krajnc
Tretji album, singl Prej al slej in koncert v Kinu Šiška … Nekoč v Eskobars, zdaj ima spremljevalno zasedbo Krila ptice in enajst novih pesmi. Kraško-obalna kantavtorska scena je ta hip precej krepka (Bučar, Pertinač, Lesar), kar pomeni, da je ojačana domača kantavtorska scena nasploh – dobra novica za vse, ki menijo, da pri nas ni več prave tovrstne glasbe. Pravzaprav je resnica ta, da scena že dolgo ni bila tako razgibana, vesela novica pa je tudi, da vsa ta imena ostajajo (tudi) pri klasičnih nosilcih zvoka; Lesarjeva nova plošča bo med drugim na voljo tudi na vinilu, ki je zdaj (spet) postal nekakšen fizični standard … če spremljate Instagram, je vinilka zdaj obenem tudi modna muha in statusni simbol, mladi polnijo police in se fotografirajo, tu pa tam zato, da pritegnejo pozornost, tudi v precej svojstvenih opravah, a očitno jim vinilka da misliti, ne zgolj kot artefakt iz preteklosti, ki se zdaj ob digitalnih albumih skuša prisliniti nazaj med odjemalce, pač pa kot nekaj, kar je dovolj zanimivo in kakovostno, da se lahko o tem tudi pogovarjajo.
Lesar je novo ploščo zastavil na vse kriplje, a saj o tem priča že naslov: ne bo pogrevanja kakšnih starih juh, tarnanja in stokanja, pač pa pred poslušalca postavi sedanjost, takšno, kakršna je, včasih je to celo tale hip, ki ni nikoli zares povsem mimo, saj je, ko mine, naslednji že spet “tale”. V udarni poprockovski maniri se sprehodi skozi dandanašnjo mentaliteto (Gdč. Blond, Ameriški film, Center, Bum bam tresk), že kar na začetku pa pove, da ne bo sprejemal odvečnih kompromisov za to, kar počne (Zmagovalec), s tem, da je ključno, ko poje: “Danes bom zmagovalec”. Ta “danes” je pravzaprav rdeča nit plošče, saj ga jutri ne zanima kaj dosti. Kaj pa vemo, kaj bo jutri. Modro nebo? Spet ne bo kitar, kot poje v Ameriškem filmu? Svet je nepredvidljiv in dnevu je dovolj njegova lastna teža, kot beremo v starodavni knjigi. A ko kitare so, jih je treba zgrabiti. In paziti, da se ne izgubiš, točneje: da se ne izgubi strast. Konformizem je sicer lep, ugaja, tudi paše, a “prej al slej pridem ven”. Tudi če je prepozno.
Želimo uspešne promocije – na Valu 202, v Daktariju, v Šiški. In potem naprej, saj je pomembno igrati in odkrivati, kaj vse nam pesmi še lahko povejo. Igrati, dokler lahko. To dandanes namreč ni več samoumevno. Tudi v bum bam tresk produkciji ne.
