IPoP – Institute for Spatial Policies

[𝗣𝗢𝗗𝗔𝗟𝗝Š𝗔𝗡 𝗥𝗢𝗞 𝗭𝗔 𝗣𝗥𝗜𝗝𝗔𝗩𝗢] Prijave za pomoč pri komuniciranju ukrepov trajnostne mobilnosti v izbrani občini sprejemamo do petka, ❗28. 𝐟𝐞𝐛𝐫𝐮𝐚𝐫𝐣𝐚 2025, 𝐝𝐨 15. 𝐮𝐫𝐞. Več 👉 https://lnkd.in/ggWtRRja

Ž𝐞 𝐭𝐫𝐞𝐭𝐣𝐢č 𝐬𝐦𝐨 𝐬𝐞 𝐯𝐩𝐫𝐚š𝐚𝐥𝐢 – 𝐳𝐚𝐤𝐚𝐣 𝐥𝐣𝐮𝐝𝐣𝐞 𝐩𝐨𝐭𝐮𝐣𝐞𝐦𝐨 𝐭𝐚𝐤𝐨, 𝐤𝐨𝐭 𝐩𝐨𝐭𝐮𝐣𝐞𝐦𝐨? Predstavljamo rezultate tretje izvedbe raziskave o potovalnih navadah v Sloveniji, ki kaže, za katere načine mobilnosti se ljudje v letu 2024 odločajo pri opravljanju vsakodnevnih poti in zakaj. 🚶 🚲 🚌 🚅 🚗 Zanimalo nas je predvsem kako na odločitve o potovanjih vplivajo vrednote, motivi in vsakodnevne navade. Pri tem so v ospredju predvsem poti na kratkih razdaljah, do pet kilometrov, kjer je največja možnost za izbiro aktivnega načina mobilnosti. 🚶♂️ 🚲 🛴 🔍 V raziskavo je bilo vključenih več kot 2200 ljudi, različnih starosti, izobrazbe in kraja bivanja, kar predstavlja reprezentativen vzorec slovenskega prebivalstva. Povezava do celotnega članka in raziskave v komentarju. 👇

[VABILO OBČINAM] 𝐔𝐯𝐚𝐣𝐚𝐭𝐞 𝐮𝐤𝐫𝐞𝐩𝐞 𝐭𝐫𝐚𝐣𝐧𝐨𝐬𝐭𝐧𝐞 𝐦𝐨𝐛𝐢𝐥𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢 𝐢𝐧 𝐩𝐨𝐭𝐫𝐞𝐛𝐮𝐣𝐞𝐭𝐞 𝐩𝐨𝐦𝐨č 𝐩𝐫𝐢 𝐤𝐨𝐦𝐮𝐧𝐢𝐜𝐢𝐫𝐚𝐧𝐣𝐮? Ustrezno komuniciranje lahko namreč zniža tveganje za odpor prebivalcev in lažje sprejemanje novih ukrepov. Prijave sprejemamo d̷o̷ ̷2̷4̷.̷ ̷f̷e̷b̷r̷u̷a̷r̷j̷a̷ 𝐝𝐨 28. 𝐟𝐞𝐛𝐫𝐮𝐚𝐫𝐣𝐚 Več: https://lnkd.in/de6m2eb5

Evropska pobuda za mesta (EUI) išče strokovnjakinje in strokovnjake! 🔎 Iščejo se posameznice in posamezniki s strokovnim znanjem na področju urbanega razvoja in z znanjem jezikov posameznih držav članic, tudi slovenščine, ki bi sodelovali pri organizaciji dogodkov. ❗ Rok za prijave je 10. februar, ob 12:00 CET. EUI tokrat išče strokovnjake za krepitev zmogljivosti za naslednje vloge: 🔸 Koordinator/ka izmenjave mest (City-to-City Exchange coordinator) 🔸Moderator/ka izmenjave mest (City-to-City Exchange moderator) 🔸Strokovnjak/inja za pregled s strani vrstnikov (Peer Review expert) 🔸Strokovnjak/inja za metodologijo dogodkov (Event methodology expert) 🔸Oblikovalec/ka kurikuluma za dogodke (Event curriculum designer) 🔸Moderator/ka dogodkov (Event moderator) Več informacij o nalogah in merilih za izbor: https://lnkd.in/dzDv6nYh European Urban Initiative

Posek dreves 🪵 na Grajskem griču v Ljubljani ponovno vznemirja javnost. Občina je tokrat pred sekanjem posredovala javnosti bistveno več informacij kot v primeru Rožnika leta 2022, a je kljub temu po poseku ostalo odprtih še kar nekaj vprašanj. Naša Maja Simoneti spremlja dogajanje in opaža, da ljudi predvsem zanima: 🌳 Ali je bilo res potrebno na tem območju posekati toliko dreves naenkrat? 🌳Kako bo občina zagotovila, da ne bo prišlo do erozije brežin? 🌳Kakšen je sploh celoten načrt sanacije brežine in ureditve pogledov na območje? Zanimanje javnosti je, podobno kot na Rožniku, upravičeno in razumljivo. Grajski grič je pomemben del mestnega prostora in podobe ter priljubljena rekreacijska in turistična površina. Sekanje in napovedana sanacija brežine sta tudi vsestransko zanimiva in zahteven poseg v prostor. "Načrt za sanacijo degradiranega pobočja Grajskega griča presega izključno gozdarsko ekspertizo – zasnovan bi moral biti celovito in zagotoviti iz vseh potrebnih vidikov vsestransko dobro usklajeno izvajanje posegov vključno z najmanjšimi možnimi negativnimi vplivi na naravo in okolje." Pomanjkanje volje pravočasnega informiranja javnosti in možnosti participacije v procesu priprave načrtov ima slabo lastnost, da zbuja dvome v dobronamernost in ustreznosti posegov v prostor. Zato sta zgodnje informiranje in vključevanje javnosti v procese načrtovanja zlato pravilo dobre prakse. Čas in sredstva vložena v sodelovanje z javnostjo pri pripravi načrtov se dokazano večkratno obrestujeta tako investitorju kot vključeni stroki in politiki. Več: https://lnkd.in/dSdqcqrQ

Kaj smo počeli v 2024? 👀 Preteklo leto je bilo za nas najbrž eno najbolj delovno intenzivnih let doslej. 👋 Vabljeni k listanju in prebiranju o lanskih projektih, dosežkih, aktivnostih in sodelovanjih. https://lnkd.in/dgHctHHT Hvala, da ste na tej poti z nami!

🔎 Prebrskajte med dobrimi praksami evropskih mest Posodobljena baza URBACT dobrih praks je tukaj! 116 novih urbanih praks na teme, kot so mobilnost, stanovanja, zelena urbana regeneracija, lokalna ekonomija in vključevanje mladih, ponuja preizkušene rešitve za druga evropska mesta, ki želijo okrepiti svoja prizadevanja za trajnostni urbani razvoj. Prakse lahko spoznate tudi v živo na URBACT Festivalu mest, ki bo med 8. in 10. aprilom 2025 potekal v Vroclavu na Poljskem. Več: https://lnkd.in/dttfwMk3 Med njimi so tudi slovenske dobre prakse 🎉 iz Celja, Ljubljane, Ormoža in Hrastnika @Mestna občina Ljubljana Društvo za kulturo inkluzije Razvojno raziskovalni center RRC Ormož Občina Ormož Municipality of Celje / Mestna Občina Celje @Občina Hrastnik

Z veseljem sporočamo, da smo prejeli odločbo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki nam podeljuje status nevladne organizacije v javnem interesu na področju trajnostne mobilnosti! 🚶♀️➡️ 🚲 🅿️ To razumemo kot priznanje našega dosedanjega dela in prizadevanj za spodbujanje trajnostne mobilnosti v Sloveniji. Hkrati pa nas zavezuje, da še naprej aktivno delujemo za bolj trajnostno, zdravo in vključujočo prihodnost za vse. Več: https://lnkd.in/d2DEbqgv samo1planet | care4climate Polni zagona

🌳 Lipov drevored v Pivoli - Kako je mogoče? Naša Maja Simoneti je v članku strnila dogajanje okoli načrtovane prenove lipovega drevoreda v Pivoli. Pred iztekom leta 2024, eno leto po tem, ko bi se po napovedih občine Hoče - Slivnica morala začeti prenova, je namreč MGTŠ umaknilo soglasje za sofinaciranje. Zdaj ljudi skrbi napoved župana, da občina namerava pot v vsakem primeru urediti, dreves pa ne namerava ustrezno vzdrževati ampak jih prepustiti propadanju. Ob tem opozarja na vse bolj očitno pomanjkanje volje politike ter tudi dela stoke za pravočasno in korektno vključevanje javnosti v proces načrtovanja. Podcenjevanje pristnega in legitimnega zanimanja ljudi za dogajanje v njihovem bivalnem okolju praviloma naleti na odpor in ustvarja vse več problemov. 🗣️ "Slaba stran prepoznega in pomanjkljivega vključevanja javnosti v načrtovanje posegov v prostor je, da negativno vpliva tako na izvajanje in javno zaznavo konkretnih posegov kot na zaupanje javnosti v druge podobne posege in projekte ter v sistem urejanja prostora in v celotno delovanje javnih institucij in politike. Dobra stran dogajanja v zvezi s prenovo drevoreda v Pivoli je zato lahko samo to, kar se bomo iz njega naučili in uporabili za izboljšanje prakse ravnanja s postaranimi drevoredi in sistema ravnanja z drevesi ter tudi sodelovanja javnosti pri načrtovanju posegov v javni odprt prostor." Več: https://lnkd.in/drksGa6R Foto: (c) Mladina, Monika Weiss

𝐒𝐫𝐞č𝐧𝐨 𝟐𝟎𝟐𝟓! 🌟 // Fewer cars, more steps – the best journeys are made on foot. 🚶♂️ 🚶♀️ 𝐇𝐚𝐩𝐩𝐲 𝟐𝟎𝟐𝟓!✨ 🔴 Illustration: Jernej Žumer