Jozef Stefan Institute

Institut "Jožef Stefan se v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo pripravlja na nov krog raziskav. Iščemo zdrave moške med 18. in 45. letom, nekadilce, visoke do 190 cm in lažje od 95 kg. Po zdravniški potrditvi jih bomo vključili v raziskavo od 2. aprila 2025 do začetka julija 2025. Potrebujemo še 12 kandidatov. V četrtek, 20. februarja 2025 ob 15. uri bomo v Veliki predavalnici Instituta »Jožef Stefan« predstavili priprave in potek raziskave »Učinek vibracijske vadbe med hipoksično neaktivnostjo« z namenom, da se za sodelovanje v raziskavi odločijo novi kandidati. Vse podrobnosti raziskave bo predstavil vodja prof. dr. Igor Mekjavić, ki je s prvim krogom raziskave zaključil decembra lani. Dvanajst preiskovancev je 60-dnevno ležanje v postelji preživljalo na tri različne načine, da bi z rezultati preiskav našli čim boljšo vadbeno strategijo za polete v vesolje. Dr. Mekjavić bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja. Nekaj podrobnosti najdete na povezavi https://lnkd.in/d5D2HuGh. Vabljeni

Pojem 'enakost spolov' je verjetno ponesrečen, saj ne gre za to, da bi si bili moški in ženske med seboj enaki. Pojem 'enakost spolov' izhaja iz angleških besed gender equality in pomeni, da pravice, odgovornosti in priložnosti posameznikov ne bodo odvisne od tega, ali so moški ali ženske, invalidi ali zdravi, mladi ali starejši, belci ali črnci, prebivalci podeželja ali mesta. In na Institutu "Jožef Stefan" imamo še en privilegij: predsednico Komisija za enake možnosti na področju znanosti.

11. februar je mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, katerega cilj je spodbuditi dekleta k odločitvi za poklicno pot raziskovalk ter jim zagotoviti enake možnosti. Na Institutu "Jožef Stefan" ženske in dekleta sicer delujejo v različnih okoljih, odvisno od področja raziskovanja. Le kako se počutijo?

UMETNA INTELIGENCA V DOBRO DRUŽBE je bil dogodek, ki je na Institutu "Jožef Stefan" poleg najvidnejših predstavnikov politike zbral tudi pomembne dosežke slovenske znanosti. Projekte so predstavili tudi prof. dr. Igor Mekjavić, mag. Mitja Jermol, prof. dr. Martin Žnidaršič in prof. dr. Marko Debeljak. Predsednik Vlade RS dr. Robert Golob je zbrane pozdravil s prepričanjem, da je umetna inteligenca danes prisotna na vseh področjih življenja in postaja vse bolj pomembna za našo prihodnost. "Z njo se ukvarjamo voditelji po celem svetu. Verjamem, da bo umetna inteligenca v prihodnjih petih, najkasneje desetih letih spremenila vse. Ne samo, kako boste raziskovalci delali, ampak kako bomo vsi skupaj živeli." Pomen umetne inteligence sta poudarila tudi ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer in minister Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič. Direktor IJS prof. dr. Boštjan Zalar je izrazil zadovoljstvo, da je vlada prepoznala potencial slovenske skupnosti na področju razvoja umetne inteligence. Raziskovalci z različnih institucij so predstavili najvidnejše dosežke na področju UI, med katerimi ima pomembno vlogo Institut "Jožef Stefan" s 133 raziskovalkami in raziskovalci ter 89 mednarodnimi projekti. Nekatere med njimi so predstavili: - mag. Mitja Jermol je predstavil EventRegistry, globalno okolje za detekcijo dezinformacij, razvito v Sloveniji, - prof. dr. Igor Mekjavić je predstavil digitalni model očesa za raziskave nevro-okularnega sindroma, povezanega z vesoljskimi poleti, - prof. dr. Martin Žnidaršič je predstavil GalaxAI (napovedni modeli energetskega področja), AiTLAS (temeljni modeli za slike iz satelitov), Pametni meter za podporo ranljivim na domu in projekt v sodelovanju s Petrolom, v katerem skušajo modelirati male naprave na način, da bi bila poraba energije čim manjša, - prof. dr. Marko Debeljak je predstavil sistem za zmanjšanje tveganja sprejemanja napačnih odločitev pri trajnostnem upravljanju z naravnimi obnovljivimi viri. Pregled slovenskih dosežkov na področju UI je sicer sovpadal s pripravami slovenske vlade na akcijski vrh o umetni inteligenci v Parizu 11. februarja, a je na edinstven in strokoven način najvidnejše znanstvenike in dosežke povezal v pomembne ustvarjalce in predstavnike Slovenije na tem področju. Izkazalo se je, da ima Slovenija močne temelje za razvoj umetne inteligence, a jih moramo razvijati v korist družbe. Foto: Marjan Verč

V Osrednji knjižnici Celje je 28. januarja 2025 potekala razprava o pomenu inovacij na področju vesoljskih tehnologij, ki je spremljala odprtje razstave "Lahko tehnologija reši svet?". Dogodek so organizirali Veleposlaništvo Švice v Sloveniji, podjetje Lek, član skupine Sandoz, in Institut "Jožef Stefan".   Razstava osvetljuje inovativne rešitve javnih ustanov in zasebnih podjetij iz Slovenije in Švice ter prikazuje najboljše prakse na področjih čiste vode, reciklaže, biotske raznovrstnosti, dostopa do energetskih virov, zelene mobilnosti in krožnega gospodarstva. Posebno vlogo pri tem igrajo vesoljske tehnologije, ki so ključnega pomena za trajnostni razvoj.   V razpravi, ki jo je vodila odlična Lea Udovč so sodelovali ugledni gostje: minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije Matjaž Han, veleposlanica Švicarske konfederacije v Sloveniji Gabriele Schreier, direktor Evropskega vesoljskega inovacijskega centra za globoke tehnologije (ESDI) Johann Richard, glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija Gregor Makuc ter prof. dr. Igor Mekjavić, vodja Laboratorija za gravitacijsko fiziologijo Instituta "Jožef Stefan". Prof. Mekjavić velja za enega vodilnih strokovnjakov na področju okoljske fiziologije, še posebej hipoksije. S svojim delom prispeva k raziskavam, ki izboljšujejo zdravje in dobro počutje astronavtov med daljšimi vesoljskimi potovanji in bivanjem na Luni ali Marsu. Njegove raziskave so pritegnile pozornost vesoljskih agencij, kar je pripomoglo k nadgradnji evropskega raziskovalnega centra v Planici s centrifugo s kratko ročico, namenjeno preučevanju vplivov centrifugiranja na človeško telo v vesoljskih razmerah.   Sogovorniki so poudarili, da inovacije in mednarodno sodelovanje igrajo ključno vlogo pri razvoju vesoljskih tehnologij. Te ne omogočajo le raziskovanja vesolja, temveč so tudi nepogrešljive pri reševanju globalnih okoljskih izzivov. Švica, kot ustanovna članica Evropske vesoljske agencije (ESA), in Slovenija, ki je 1. januarja 2025 postala njena polnopravna članica, imata pomembno vlogo pri razvoju naprednih tehnologij, ki bodo oblikovale trajnostno prihodnost.   Razstava "Lahko tehnologija reši svet?" bo v Osrednji knjižnici Celje na ogled do 17. februarja 2025. Organizatorji vabijo vse zainteresirane, da si ogledajo razstavo in se seznanijo z inovativnimi rešitvami, ki prispevajo k bolj trajnostnemu in naprednemu svetu.

Konec decembra 2024 se je končal prvi del raziskave "Učinek vibracijske vadbe med hipoksično neaktivnostjo", v kateri so sodelavke in sodelavci Instituta "Jožef Stefan" 90 dni praktično 24 ur na dan spremljali 12 preiskovancev, ki jih je izbrala zdravniška komisija. Vodja Laboratorija za vesoljsko fiziologijo prof. dr. Igor Mekjavic je v današnji oddaji Ugriznimo znanost zelo natančno predstavil potek in namen raziskave, televizijska ekipa pa je posnela tudi nekaj utrinkov med raziskavo v Planici. Rezultati raziskave bodo znani julija, se pa že zdaj izkazuje dejstvo, da je vadba tudi med poleti v vesolje zelo pomembna. Vabljeni k ogledu oddaje, če pa koga zanima sodelovanje v raziskavi: drugi krog se bo začel 2. aprila 2025, prijave pa zbiramo na naslovu brave@ijs.si.

Na Institutu "Jožef Stefan" začenjamo s pripravami na drugi krog raziskave "Učinek vibracijske vadbe med hipoksično neaktivnostjo". Konec lanskega decembra smo zaključili prvi del in ena tretjina preiskovancev je dejala, da bi ves protokol ponovila. ➡️ K sodelovanju vabimo aktivne zdrave moške med 18. in 45. letom, visoke do 190 cm in težke do 95 kg. Čimprejšnje prijave zbiramo na naslovu: brave@ijs.si. 𝐍𝐞𝐤𝐚𝐣 𝐩𝐨𝐝𝐫𝐨𝐛𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢 𝐨 𝐫𝐚𝐳𝐢𝐬𝐤𝐚𝐯𝐢: Protokol raziskave je odobrila Komisija za medicinsko etiko Ministrstva za zdravje. Tudi tokrat bo raziskava potekala po postopku, ki ga Institut Jožef Stefan izvaja že dvajset let. Vsem zainteresiranim bo raziskava predstavljena zelo natančno. Tisti, ki bodo izbrani, bodo prišli v Planico dva tedna pred začetkom raziskave, tam bodo živeli in v teh dveh tednih sodelovali pri različnih poskusih, da raziskovalci spoznajo delovanje njihovih mišic in srčno-žilnega sistema. Raziskava, ki bo vključevala neaktivnost v kombinaciji s hipoksijo, bo trajala šestdeset dni, po tem času pa bodo vse poskuse ponovili. Dvakrat po 15 dni testiranj in šestdeset dni raziskave, skupno torej devetdeset dni sodelovanja preiskovancev. Tako kot večina projektov je tudi to projekt Evropske vesoljske agencije, ki izvedbo projekta tudi financira.

Na Institut "Jožef Stefan" je 3. december 2024 dan znanosti! Z veseljem in ponosom smo obeležili pridobitev kar dveh evropskih projektov ERC za utrditev samostojne raziskovalne kariere, ki sta ga med 2313 prijavami z vsega sveta uspela pridobiti doc. dr. Matjaž Humar in dr. Andrrii Tykhonov. Za oba je to že drugi raziskovalni ERC projekt in absolutna potrditev, kako vrhunska znanstvenika sta. Cilj Humarjevega projekta SoftQuanta je razvoj doslej še neobstoječih virov kvantne svetlobe v mehki in biološki snovi na osnovi tekočih kristalov. Podobno kot pri tekočekristalnih zaslonih (LCD) spreminjamo svetlost in posledično barvo posameznih slikovnih elementov, bodo lahko sedaj prvič spreminjali tudi kvantne lastnosti svetlobe. Z drugimi besedami, razvit bo kvantni LCD. V projektu bodo uporabili tudi enofotonske vire svetlobe v bioloških materialih za nove aplikacije, kot sta označevanje celic in izdelava povsem biološkega enofotonskega vira. Novi kvantni svetlobni viri, ki bodo razviti v projektu SoftQuanta, bodo imeli pomemben vpliv na kvantno zaznavanje, slikanje, komunikacije in celo na kvantno računalništvo. Zato ima projekt potencial, da radikalno preoblikuje področje kvantne optike. Dr. Andrii Tykhonov je ukrajinski astrofizik, ki se bo iz Švice v Slovenijo vrnil konec leta 2025 z novim petletnim ERC projektom PeVGALAXY. Cilj raziskovalnega projekta, ki je za IJS prvi na področju znanosti o vesolju, je prvič natančno zaznati kozmične žarke v vesolju na najvišjih energijskih ravneh, kar bo znanstvenikom omogočilo natančno določiti izvor najmočnejših zvezdnih eksplozij v naši galaksiji. Kozmični žarki so najbolj energični delci v vesolju, katerih energije so milijonkrat večje od tistih, ki jih proizvedejo celo najnaprednejše naprave, ki jih je izdelal človek, kot je na primer veliki hadronski trkalnik v CERNu. S prelomnimi meritvami kozmičnih žarkov želi projekt razrešiti še eno globoko skrivnost sodobne znanosti: naravo temne snovi. Ta skrivnostna sestavina vesolja predstavlja večino njegove mase, vendar se še vedno izmika neposrednemu odkrivanju. Projekti ERC za utrditev samostojne raziskovalne poti so izrednega pomena za nosilce, saj jim omogočajo kreativno znanstveno svobodo in vodenje raziskav na najvišjem nivoju. Hkrati pa tudi pomembno vplivajo na krepitev in internacionalizacijo širše raziskovalne skupnosti v Sloveniji. Obema nagrajencema iskreno čestitamo! Andrii Tykhonov Matjaž Humar

"Znanost in razvoj sta tisto, kar omogoča, da živimo daljše, lepše in kvalitetnejše življenje." To je bila osrednja misel sinočnjega večera, ki jo je v slavnostnem nagovoru izpostavil predsednik vlade RS dr. Robert Golob. Poklon znanosti je bil brezmejen, letos je bila skoraj premajhna celo Gallusova dvorana Cankarjevega doma. Med petnajstimi prejemniki Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj sta bila tudi sodelavca Institut "Jožef Stefan" prof. dr. Andreja Benčan Golob z Odseka za elektronsko keramiko, ki je Zoisovo priznanje prejela za pomembne dosežke na področju elektronske mikroskopije okolju prijaznih feroelektrikov, in izr. prof. dr. Lev Vidmar z Odseka za teoretično fiziko, ki je Zoisovo priznanje prejel za odkritje novih vzorcev obnašanja večdelčnih kvantnih sistemov. Na izredno prijetnem dogodku so sproščeno vzdušje soustvarili simfoniki RTV Slovenija, dramska igralca Saša Pavlin Stošić in Klemen Janežič ter plesalke. Vsem nagrajenkam in nagrajencem iskreno čestitamo! 📸 Marjan Verč Andreja Bencan Lev Vidmar

📢 Institut "Jožef Stefan" ter Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani sta 18. novembra 2024 podelila šeste Blinčeve nagrade za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike. Z nagradami izkazujemo priznanje najuspešnejšim slovenskim fizičarkam in fizikom vseh generacij, spodbujamo zanimanje za to vedo med mladimi in se spominjamo enega najvidnejših slovenskih znanstvenikov akademika Roberta Blinca. 📌 Blinčevo nagrado za življenjsko delo pa izr. prof. dr. Igor Muševič z Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani za njegove izjemne raziskovalne dosežke, ustvarjanja novih področij raziskav in mentoriranje vrhunskih raziskovalcev. Prof. Igor Muševič je vodja Laboratorija za fiziko tekočih kristalov od leta 1994 in ga zelo uspešno vodi še danes. Leta 1997 se je zaposlil tudi kot visokošolski učitelj na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, od leta 2007 je redni profesor za področje fizike. Leta 2006 je postal vodja Odseka za fiziko trdne snovi, ki ga je uspešno vodil do leta 2022. Bil je član upravnih odborov IJS, ARRS, centrov odličnosti Namaste ter Nanoznanosti in nanotehnologije. Bil je član Znanstvenega sveta IJS in njegov predsednik v letih 2009 do 2010. Je član uredniških odborov štirih mednarodnih znanstvenih revij, aktivno sodeluje kot recenzent velikega števila znanstvenih revij in recenzent projektnih razpisov domačih in tujih agencij. Za svoje delo je prejel 7 domačih nagrad, med njimi najvišjo Zoisovo nagrado za izjemne znanstvene dosežke leta 2009. Prejel je tudi 4 nagrade mednarodnih znanstvenih združenj in založb, med njimi leta 2008 tudi njemu najljubšo "Samsung Mid-Career Award", ki mu je bila podeljena s strani International Liquid Crystal Society za najbolj vplivne raziskave na področju tekočih kristalov. Izjemno plodno je njegovo sodelovanje s skupino za mehko snov na FMF UL, ima več uspešnih mednarodnih sodelovanj, s skupino prof. Rasinga na Univerzi v Nijmegnu sodeluje že več kot 40 let. Bil je organizator številnih mednarodnih konferenc in nenazadnje tudi pobudnik in vodja organizacijskega odbora prvih osmih nacionalnih konferenc fizikov v osnovnih raziskavah. Vrhunski in mednarodno odmevni raziskovalni dosežki prof. Muševiča, njegova mednarodna vpetost in izreden občutek za odlično fiziko so postavili enega od temeljev ljubljanske šole fizike tekočih kristalov, ki je priznana kot vodilni znanstveni center za tekoče kristale na svetu. https://lnkd.in/dYq3iVXu Video: Tomaž Krištofelc in Igor Djilas