✅ Pred kratkim potrjeni Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2025 in 2026 ureja tudi višino povprečnin za financiranje občin. Vas zanima kaj so povprečnine? 🔎 Za vse občine, ne glede na njihovo raznolikost, velja enak sistem financiranja. Cilj je državljanom zagotoviti enake možnosti za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov ne glede na to, v kateri občini prebivajo. Občine se večinoma financirajo z lastnimi viri, kamor uvrščamo tudi sredstva, ki jih dobijo za financiranje primerne porabe, poleg tega pa še s transfernimi prihodki iz državnega proračuna in s sredstvi EU 🇪🇺, lahko pa se tudi zadolžujejo. Financiranje občin za izvajanje obveznih nalog temelji na sistemu primerne porabe, pri čemer občine ohranjajo finančno avtonomijo pri porabi teh sredstev. Izračun 🧮 primerne porabe temelji na povprečnih stroških na prebivalca, na podlagi katerih se po posebnem postopku določi višina povprečnine za prihodnji dve leti. Upoštevajo se spremembe zakonskih nalog za občine, sofinanciranje nalog s strani državnega proračuna in drugi prihodki občin. 📊 Višina povprečnine se je doslej določala z dogovorom med vlado in združenji občin, oziroma, če dogovora ni bilo, z zakonom. Na podlagi novega dogovora pa bo povprečnina odslej avtomatično izračunana na podlagi rasti povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog, ob čemer se bo upoštevalo tudi učinke novih ter spremenjenih predpisov. 📃 💶 Za naslednji dve leti bo po dogovoru med vlado in občinami povprečnina znašala 771 € za 2025 in 775 € za leto 2026. 📈 Dodatno pa se bo občinam leta 2025 zagotovilo še 47.881 € za zmanjševanje razlik v financiranju, od česar: • 75 % prejmejo občine z nesorazmerji v stroških zakonskih nalog. • 25 % se dodeli po kriterijih za uravnoteženje razvitosti občin iz Zakona o financiranju občin. Razvitost občin, ki vpliva na sofinanciranje investicij, se ocenjuje na podlagi kazalnikov gospodarske razvitosti, ogroženosti (npr. indeks staranja, brezposelnost) ter razvojnih možnosti (npr. priključenost na kanalizacijo, kulturna infrastruktura, delež območij Natura 2000). Ta merila zagotavljajo pravičnejše financiranje in enakomeren razvoj občin v Sloveniji. 🇸🇮
About us
Opravljamo naloge na področjih zakladništva, javnega računovodstva, javnih financ, državnega proračuna, javnih naročil, davčnega in carinskega sistema, javnofinančnih prihodkov in finančnega sistema, finančnega premoženja, poroštev, zadolževanja javnega sektorja, javno-zasebnega partnerstva, preglednosti finančnih odnosov, preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, prirejanja iger na srečo, državnih pomoči ter makroekonomskih gibanj in analiz. *** The Ministry of Finance performs tasks concerning treasury, public accounting, the budget, public procurement, tax and customs systems, general government revenue, the financial system, financial assets, guarantees, public sector borrowing, public–private partnerships, the transparency of financial relations, the prevention and detection of money laundering, the organisation of gaming, state aid, and macroeconomic analyses and forecasts.
- Website
-
https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-finance/
External link for Ministrstvo za finance
- Industry
- Government Administration
- Company size
- 201-500 employees
- Headquarters
- Ljubljana
- Type
- Government Agency
Locations
-
Primary
Župančičeva ulica 3
Ljubljana, 1000, SI
Employees at Ministrstvo za finance
Updates
-
❗ Vas zanima delo na Ministrstvu za finance? 🔎 Iščemo nove sodelavce na naslednjih delovnih mestih: 🔹 Podsekretar v Direktoratu za finančni sistem, Sektor za zavarovalništvo in trg kapitala 🔹 Podsekretar v Direktoratu za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, Sektor za sistem obdavčitve dohodkov in premoženja 🔹 Podsekretar v Direktoratu za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, Sektor za sistem posredne obdavčitve in carinski sistem 🔹 Višji svetovalec v Direktoratu za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, Sektor za sistem obdavčitve dohodkov in premoženja 🔹 Višji svetovalec v Direktoratu za javno računovodstvo, Sektor za računovodstvo proračuna in proračunskih uporabnikov 🔹 Saldakontist VI v Direktoratu za javno računovodstvo, Sektor za analitične računovodske evidence 🔹 Knjigovodja V v Direktoratu za javno računovodstvo, Sektor za obračun in izplačilo stroškov dela 🔹 Sekretar v Direktoratu za finančni sistem, Sektor za zavarovalništvo in trg kapitala Ponujamo: 💡 Odgovorno in ustvarjalno delo 📚 Možnost strokovnega razvoja in učenja Več podrobnosti najdete na povezavi: https://lnkd.in/g_2AMGnX
-
Državni zbor 🏢 je ta teden sprejel spremembe državnega proračuna za leto 2025 in državni proračun za leto 2026. Vas zanima, katere prioritete z njima zasledujemo? 🔎 V obdobju priprave proračunov za leti 2025 in 2026 so Slovenijo zaznamovale zaostrene gospodarske in geopolitične razmere ter popoplavna obnova. S proračunoma zasledujemo ključne prioritete, pomembne za razvoj države. Med drugim so v ospredju ukrepi za krepitev razvoja: 🔵 slovenskega gospodarstva – ohranjamo pomemben obseg sredstev za razvoj podjetništva in konkurenčnosti ter enega najvišjih deležev državnih investicij v Evropski uniji; 🔵 zdravstva ⚕️ – prek transferja v ZZZS se v letu 2025 za stabilizacijo financiranja zdravstva iz državnega proračuna namenja 420 milijonov evrov; 🔵 znanja 📚 – zvišujemo sredstva za šolstvo in znanost, med drugim bistveno povečujemo sredstva za štipendije za pedagoške poklice; 🔵 stanovanjske politike 🏡, za katero bo v naslednjih dveh letih na voljo več kot 100 milijonov evrov, kar je občutno več kot v letošnjem letu. Hkrati ostajamo osredotočeni tudi na odpravo posledic lanskih poplav, za kar je bilo doslej iz državnega proračuna namenjenih že več kot 900 milijonov evrov, prihodnji leti pa bodo ti ukrepi pretežno financirani iz proračunskega sklada za obnovo. ✔️ Projekti, s katerimi zasledujemo prioritetne cilje, so podprti tudi z evropskimi sredstvi. Proračuna upoštevata srednjeročni fiskalno-strukturni načrt države za prihodnja štiri leta, ki je pripravljen na podlagi novih fiskalnih pravil na ravni Evropske unije. Proračunski primanjkljaj je prihodnje leto načrtovan v višini 2,6 odstotka BDP, kar je eden najnižjih primanjkljajev v zadnjih letih. V letu 2026 se bo primanjkljaj po načrtih še znižal, in sicer na 1,6 odstotka BDP. Tudi po napovedih Eurostata bo primanjkljaj za obe leti nižji od povprečja EU. 📉
-
Minister Klemen Boštjančič se je na CEF (Center of Excellence in Finance) udeležil dogodka MQtrening Združenja Manager na temo "Talenti in kako do njih." V pogovoru s predsednikom Združenje Manager dr. Iztok Seljak in direktorico CEF Jana Repansek je poudaril pomen dela na ljudeh tako v javnem kot zasebnem sektorju ter sodelovanja pri spodbujanju inovacij za dvig konkurenčnosti v Sloveniji 🇸🇮. Tako v javnem kot zasebnem sektorju imamo izjemne talente in znanje, ki ga moramo izkoristiti, pri tem pa so nam lahko v pomoč koncepti multinacionalk, ki imajo izkušnje dela z našimi talenti. »Ko povežemo znanje multinacionalk s slovenskim znanjem in potencialom, je to zmagovalna kombinacija.« 📈
-
❕ Ste pripravljeni na nov karierni izziv? Na Ministrstvu za finance iščemo: 🔎 ✅ Višjega svetovalca v Službi za upravni postopek na drugi stopnji s področja carinskih in davčnih zadev, Oddelek za davčni postopek na drugi stopnji s področja dohodnine in prispevkov za socialno varnost ✅ Višjega svetovalca v Direktoratu za proračun, Sektorju za proračun ✅ Podsekretarja na Generalnem sekretariatu, v Splošni službi ✅ Podsekretarja v Direktoratu za proračun, Sektorju za proračun ✅ Sekretarja v Direktoratu za finančni sistem, Sektorju za zavarovalništvo in trg kapitala Ponujamo: 💡 Odgovorno in ustvarjalno delo 📚 Možnost strokovnega razvoja in učenja Več podrobnosti o trenutno razpisanih delovnih mestih najdete na: https://lnkd.in/g_2AMGnX
-
🤝 Predstavniki vlade in javnega sektorja so danes podpisali Dogovor o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede v javnem sektorju, kolektivne pogodbe ter druge spremljajoče dokumente. Minister za finance Klemen Boštjančič je poudaril, da je ta zgodovinski dogovor pomemben mejnik in korak naprej pri zagotavljanju ustreznejših plač za vse zaposlene v javnem sektorju, ki opravljajo ključne naloge za dobrobit naše družbe. "Današnji sporazum bo omogočil večjo fleksibilnost in prilagodljivost plačnega sistema, ki bo bolje odgovarjal potrebam sodobnega javnega sektorja. Ob tem bi tudi izpostavil, da je ta dogovor rezultat uspešnega sodelovanja med sindikati in vlado ter dolgotrajnega prizadevanja za vzpostavitev sistema, ki bo izboljšal položaj javnih uslužbencev." Minister se je ob tem za konstruktivno sodelovanje zahvalil vsem sindikatom ter sodelavcem Ministrstvo za javno upravo upravo in Ministrstva za finance, ki so bili ključen del tega uspeha. 👏
-
💡 Ministrstvo za finance je pripravilo predlog Zakona o elektronskih plačilnih sredstvih. Vas zanima, kaj s tem predlogom urejamo? 📃 Zakon bi potrošnikom omogočil možnost plačevanja z vsaj enim elektronskim plačilnim sredstvom pri ponudnikih blaga in storitev. Uvedel bi namreč obveznost za vse ponudnike (razen za v zakonu navedene izjeme), da potrošnikom poleg gotovinskega načina plačevanja omogočijo izvedbo plačila tudi na negotovinski način, to pomeni s plačilnimi karticami 💳, kreditnimi plačili, direktnimi obremenitvami ali elektronskim denarjem 📱. Namen je slediti trendom digitalizacije ter zagotoviti širšo izbiro plačilnih metod, medtem ko bi ureditev gotovinskih plačil v evrih ostala nespremenjena. To pomeni, da bo sprejemanje gotovine na plačilnih mestih še naprej obvezno 💶. Predlog vključuje obveznost obveščanja potrošnikov o možnosti elektronskega plačila, velja pa za fizične in spletne prodajalne. Izjeme bi veljale za ponudnike z letnimi prihodki pod 10.000 evrov ali brez dostopa do interneta. Na EU 🇪🇺 ravni direktiva PSD2 (Revised Payment Services Directive) za vse države članice uvaja strožje varnostne ukrepe 🔒 in večjo dostopnost elektronskih plačil, saj od bank in ponudnikov finančnih storitev zahteva, da omogočijo varne in enostavne možnosti za elektronsko plačevanje. Direktiva povečuje zaščito potrošnikov in zmanjšuje stroške teh transakcij v primerjavi z domačimi transakcijami. Tudi nekatere države EU, kot so Belgija 🇧🇪, Italija 🇮🇹, Grčija 🇬🇷, Madžarska 🇭🇺 in Poljska 🇵🇱, so že sprejele pravila, ki obvezujejo ponudnike storitev in blaga k omogočanju plačevanja z vsaj enim elektronskim plačilnim sredstvom.
-
🍯🧈🥛 Danes je tudi pri nas zadišalo po tradiciji in okusnih dobrotah, s katerimi smo obeležili Tradicionalni slovenski zajtrk. Poleg mleka, masla, kruha, medu in jabolk so se na mizah znašle tudi druge domače dobrote, predvsem pa ni manjkalo dobre volje 🥖🍏😄 S pomočjo takšnih dobrih projektov se ne spomnimo le prednosti lokalno pridelane hrane ter pomena kmetijstva in zdravega načina življenja, ampak je to tudi lepa priložnost za druženje s sodelavci in krepitev medsebojnih odnosov. Naj bo še več takšnih petkov, kajne? 😉 📸 Ministrstvo za finance
-
Minister za finance Klemen Boštjančič se je v Bakuju udeležil 29. zasedanja pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja COP29 Azerbaijan. Na ministrskem zasedanju o podnebnem financiranju je poudaril, da je Slovenija 🇸🇮 zavezana doseganju podnebnih ciljev v skladu s Pariškim sporazumom in glede omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C. Zavzema se za ambiciozen rezultat na področjih zmanjšanja emisij, prilagajanja in financiranja podnebnih ukrepov, pri čemer vse države poziva, da pravično prispevajo h globalnim prizadevanjem 🌍. Slovenija poudarja potrebo po ambicioznem, a realističnem cilju skupnega podnebnega financiranja, ki vključuje širok spekter donatorskih držav in mehanizmov, kar omogoča tudi sodelovanje zasebnega sektorja. Minister je izpostavil pomen inovativnih finančnih instrumentov, kot so zelene obveznice, ter reforme znotraj mednarodnega finančnega sistema, da bi spodbudili zasebne investicije 💶. Na okrogli mizi o povezovanju podnebnih ukrepov in razvojnega financiranja pa je poudaril, da si Slovenija v sodelovanju z Odborom za razvojno pomoč OECD prizadeva za razvojne politike, ki podpirajo trajnostno in vključujočo rast. Slovenija že uporablja zelene proračunske pristope za usklajevanje razvojne pomoči s podnebnimi cilji. Lani smo prispevali 6,6 milijona evrov javnih sredstev za podnebne ukrepe v državah v razvoju, kar predstavlja 39 % povečanje glede na prejšnje leto 📈. Ob tem Slovenija poleg širjenja tudi poglablja razvojno pomoč s pobudami, ki krepijo zmogljivosti držav prejemnic pomoči. Minister je v tem smislu izpostavil sodelovanje z mednarodno organizacijo Center za odličnost v financah s sedežem v Ljubljani, ki s svojimi programi usposabljanja sodelujočim državam pomaga razvijati tako razumevanje podnebnega financiranja, kot tudi praktična znanja za zeleno proračunsko načrtovanje in ostale instrumente podnebnega financiranja. Minister Boštjančič je ob robu dogodka opravil tudi dvostransko srečanje s finančnim ministrom Azerbajdžana 🇦🇿 Samirjem Šarifovom. Poleg izmenjave o pomenu uspeha COP29 sta ministra govorila tudi o priložnostih za krepitev dvostranskega sodelovanja, med drugim z izmenjavo izkušenj o dobrih praksah in izzivih pri razvoju domačih kapitalskih trgov. 🤝
-
❕ Ste pripravljeni na nov karierni izziv? Na Ministrstvu za finance iščemo: 🔎 ✅ Dva višja svetovalca v Direktoratu za proračun, Sektorju za proračun ✅ Podsekretarja na Generalnem sekretariatu, v Splošni službi ✅ Podsekretarja v Direktoratu za proračun, Sektorju za proračun ✅ Sekretarja v Direktoratu za finančni sistem, Sektorju za zavarovalništvo in trg kapitala Ponujamo: 💡 Odgovorno in ustvarjalno delo 📚 Možnost strokovnega razvoja in učenja Več podrobnosti o trenutno razpisanih delovnih mestih najdete na: https://lnkd.in/g_2AMGnX