Šišmani

Šišmani
Шишман
Šišmani; Шишман
Starševska hiša	Sracimirji (od 1331)
Država	Vidinska kneževina ; Kneževina Karvuna ; Trnovsko carstvo ; Kneževina Valona ; Vidinsko carstvo ; Kneževina Ser
Današnje območje	Bolgarija ; Grčija ; Turčija
Ustanovljeno	1280
Ustanovitelj	Šišman Vidinski
Nazivi	knez, despot, car
Člani	Rostislav Trnovski, zadnji predstavnik
Razpad	1686
Veje	Šišmani ; Sracimirji ; Șişmanoğluji

Šišmani (bolgarsko Шишман, Šišman), tudi Šišmanidi ali Šišmanovci, so bili bolgarska vladarska dinastija kumanskega^[1] ali delno kumanskega porekla,^[2] ki je v Drugem bolgarskem cesarstvu vladala skoraj celo stoletje od leta 1323 do 1422, ko je Bolgarijo okupiralo Osmansko cesarstvo.

Šišmani so bili v sorodu s prejšnjo dinastijo Asen in po pisanju dubrovniškega zgodovinarja Lukarića neposredni nasledniki dinastije Terter.^[2] Po mnenju Plamena Pavlova je bil ustanovitelj dinastije, despot Šišman Vidinski, morda brat Jurija I., prvega bolgarskega vladarja iz dinastije Terter, ki je po letu 1241 prišel v Bolgarijo iz Ogrske.^[2]

Člani

Najuglednješi člani rodbine do bili: Glavna veja:

despot Šišman Vidinski

Mihael III. Šišman Asen (Michael Asen III.) (okoli 1280, vladal 1323–1330)

Ivan Štefan (vladal 1330–1331)

despot Belaur Vidinski (umrl 1336)

Sracimirjeva veja:

Ivan Aleksander (nečak Mihaela Šišmana) (vladal 1331–1371)

sovladar Mihael Asen (rojen okoli 1322, sovladar 1332–1355)
Ivan Sracimir (rojen 1324/1325, vladal 1356–1397 v Vidinskem cesarstvu

Doroteja Bolgarska, bosanska kraljica
Konstantin II. Asen (rojen v zgodnjih 1370. letih, vladal 1397–1422 v Vidinu in izgnanstvu)

Ivan Šišman (rojen 1350/1351, vladal 1371–1395 v Velikem Trnovem

patriarh Jožef II. Konstantinopelski, (verjetno nezakonski sin)^[3] (ekumenski patriarh Konstantinopla 1416–1439)
Fružin (umrl okoli 1460)

Seznam vladarjev

Vidinska kneževina/carstvo

Ime	Vladal od	do	Komentar
Šišman	1280	1308	Ustanovitelj dinastije.
Mihael I.	1308	1323	Sin kneza Šišmana, izvoljen za carja Bolgarije; po prihodu na prestol je uporabljal ime Mihael III.
Belaur	1323	1337	Brat Mihaela I.
Mihael II.	1337	1356	Sin Mihaela III.
Sracimir	1356	1397	Tretji sin Ivana Aleksandra. Vladal je v Vidinu. Leta 1396 so ga ujeli Osmani in ga v ječi v Bursi zadavili.^[4]
Konstantin	1397	1418	Večino življenja je preživel v izgnanstvu. Večina zgodovinarjev ga ne uvršča na seznam bolgarskih vladarjev.

Karvunska kneževina

Slika	Ime	Vladal od	do	Komentar
	Sracimir	1300	1330	Oče carja Ivana Aleksandra.
	Keraca Petrica	1330	1340	Sracimirjeva žena in mati carja Ivana Aleksandra.

Trnovsko carstvo

Ime	Vladal od	do	Komentar
Mihael III. Šišman Asen	1323	1330	Vidinski bojar. Smrtno ranjen v bitki pri Velbaždu 28. julija 1330.^[5]
Ivan Štefan	1330	1331	Sin Mihaela III. Po odstavitvi marca 1331 je pobegnil v Srbijo.^[6] Umrl je morda leta 1373.
Ivan Aleksander	1331	1371	Bojar iz Loveča, naslednik dinastij Asen, Terter in Šišman. Druga zlata doba bolgarske kulture. Umrl naravne smrti 17. februarja 1371 in zapustil Bolgarijo, razdeljeno med svoje sinove.^[5]
Ivan Šišman	1371	1393	Četrti sin Ivana Aleksandra. Obglavljen v Osmanskem cesarstvu 3. junija 1395.^[7]

Valonska kneževina

Ime	Vladal od	do	Komentar
Ivan Komnen Asen	1346	1363	Brat carja Ivana Aleksandra.
Aleksander Komnen Asen	1363	1368	Sin kneza Ivana Komnena Asena.
Komnena Valonska	1368	1396	Hčerka kneza Ivana Komnena Asena. Poročena z Balšo II. Balšićem (1372–1385), gospodom Kanine in Valone, kasnejšim vojvodom Albanije.

Sereška kneževina

Slika	Ime	Vladal od	do	Komentar
	Helena Bolgarska	1355	1367	Hčerka Sracimirja Kranskega in Kerace Petrice, sestra carja Ivana Aleksandra.

Sklici

↑ Vásáry, István. Cumans and Tatars: Oriental Military in the Pre-Ottoman Balkans, 1185-1365 (PDF). Cambridge University Press. ISBN 0-521-83756-1.
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 Павлов, Пламен (2005). Метежници и претенденти за търновската царска корона през XIV в.. Бунтари и авантюристи в средновековна България (v bolgarščini). Варна: LiterNet.
↑ Павлов, Пламен (15. junij 2007). »Щрихи към портрета на Вселенския патриарх Йосиф ІІ« (v bolgarščini). Nobility BG. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. julija 2008. Pridobljeno 25. avgusta 2008.
↑ Andreev, str. 298.
↑ ^5,0 ^5,1 Andreev, str. 263.
↑ Andreev, str. 267.
↑ Andreev, str. 286.

Viri

Nikolov-Zikov, Petar (2012), Dinastiyata na Sracimirovci, New Bulgarian University, ISBN 978-954-535-702-2
Андреев (Andreev), Йордан (Jordan); Милчо Лалков (Milcho Lalkov) (1996). Българските ханове и царе [Bolgarski kani in carji] (v bolgarščini). Велико Търново (Veliko Tarnovo): Абагар (Abagar). ISBN 954-427-216-X.
Ivanov, Yordan (1970). Bulgarian Antiquities from Macednia (v bolgarščini). Sofia: BAN.

[1] Vásáry, István. Cumans and Tatars: Oriental Military in the Pre-Ottoman Balkans, 1185-1365 (PDF). Cambridge University Press. ISBN 0-521-83756-1.

[ref2-2] 2,0 ^2,1 ^2,2 Павлов, Пламен (2005). Метежници и претенденти за търновската царска корона през XIV в.. Бунтари и авантюристи в средновековна България (v bolgarščini). Варна: LiterNet.

[3] Павлов, Пламен (15. junij 2007). »Щрихи към портрета на Вселенския патриарх Йосиф ІІ« (v bolgarščini). Nobility BG. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. julija 2008. Pridobljeno 25. avgusta 2008.

[4] Andreev, str. 298.

[ref5-5] 5,0 ^5,1 Andreev, str. 263.

[6] Andreev, str. 267.

[7] Andreev, str. 286.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

Normativna kontrola
Splošno	VIAF 1 WorldCat (via VIAF)
Narodne knjižnice	Češka republika