Jezero Iseo
Jezero Iseo | |
---|---|
Lega | Lombardija |
| |
Glavni dotoki | Oglio |
Glavni odtoki | Oglio |
Površina porečja | 1777 km2 |
Države porečja | Italija |
Maks. dolžina | 25 km |
Površina | 65,3 km2 |
Povp. globina | 124 m |
Maks. globina | 251 m |
Zadrževalni čas vode | 8,8 let |
Gladina (n.m.) | 185 m |
Otoki | Monte Isola, Loreto, St. Paul |
Jezero Iseo (italijansko Lago d'Iseo, izgovorjava [ˈlaːɡo diˈzɛːo]; lombardsko Lach d'Izé, znano tudi kot Sebino, izgovorjava [seˈbiːno], latinsko Sebinus), je četrto največje jezero v Lombardiji v Italiji, ki ga napaja reka Oglio.
Je na severu države v območju Val Camonica, blizu mest Brescia in Bergamo. Jezero je skoraj enakomerno razdeljeno med pokrajini Bergamo in Brescia. Severna Italija je znana po močno industrializiranih mestih, vmes pa je več naravnih jezer. Jezero Iseo ohranja svoje naravno okolje z bujnimi zelenimi gorami, ki obkrožajo kristalno čisto jezero.
Okoli jezera je več srednjeveških mest, največji sta Iseo in Sarnico. Nastal je izjemen turistični sektor. V pobočje gora je vklesana cesta, ki obkroža celotno jezero. Sredi jezera so otok Montisola, otok Loreto in otok San Paolo (ki sestavljajo občino Monte Isola). Obstaja enostaven dostop z rednimi trajekti do jezera.[1]
Plavajoči pomoli, umetniška instalacija Christa in Jeanne-Claude, je bila junija in julija 2016 odprta za javnost ob jezeru Iseo 16 dni. Plavajoči pomoli so bili vrsta sprehajalnih poti, nameščenih ob jezeru Iseo blizu Brescie. Od 18. junija do 3. julija 2016 so se obiskovalci lahko sprehodili tik nad gladino vode od vasi Sulzano na celini do otokov Monte Isola in San Paolo. Plavajoče steze so bile izdelane iz približno 200.000 polietilenskih kock, pokritih s 70.000 m2 svetlo rumene tkanine: 3 km pomolov, ki so se premikali po vodi; še 1,5 km zlate tkanine se je nadaljevalo vzdolž ulic za pešce v Sulzanu in Peschieri Maraglio. Po razstavi naj bi vse komponente odstranili in reciklirali. Namestitev je omogočila družina Beretta, lastniki najstarejšega aktivnega proizvajalca sestavnih delov za strelno orožje na svetu in glavni dobavitelj stranskega orožja v ZDA. vojska. Družina Beretta ima v lasti otok San Paolo, ki je bil obdan s sprehajalnimi potmi Floating Piers. Delo je imelo uspeh pri italijanski javnosti in kritikih.
Od leta 2018 je severni del jezera (imenovan Alto Sebino) del Unescovega svetovnega biosfernega rezervata "Valle Camonica - Alto Sebino".[2][3]
Valle Camonica - Alto Sebino Biosphere Reserve | |
---|---|
Lokacija | Lombardija, Italija |
Površina | 1355,65 |
Ustanovitev | 2018 |
Uprava | Comunità Montana di Valle Camonica |
Spletna stran | http://www.cmvallecamonica.bs.it |
Hidrografija
[uredi | uredi kodo]Nivo jezera uravnava jez Sarnico, zgrajen leta 1933 v Fosiju. Delo, zgrajeno iz betona in jekla, upravlja Consorzio dell'Oglio, ki deli odvzeto vodo med uporabo za namakanje in uporabo za hidroelektrarne.[4]
Pritoki
[uredi | uredi kodo]Poleg reke Oglio se v jezero napajajo naslednji potoki in potoki:
- Obala Bergama:
- Borlezza,
- Rino di Vigolo,
- Rino di Predore;
- Brescia shore:
- Bagnadore,
- Calchere,
- Cortelo,
- Opolo.
Naselja
[uredi | uredi kodo]Ob obali jezera je nekaj manjših mest:
Brescia |
Bergamo |
---|---|
|
|
Dva manjša otoka, Loreto in St. Paul, sta v zasebni lasti.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Lake Iseo Ferryboat«. Navigazione Lago Iseo. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. maja 2015. Pridobljeno 14. julija 2016.
- ↑ UNESCO (26. julij 2018). »Twenty-four new sites join UNESCO's World Network of Biosphere Reserves 26 July 2018«. Pridobljeno 1. novembra 2019.
- ↑ UNESCO. »Valle Camonica – Alto Sebino Biosphere Reserve, Italy«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. novembra 2019. Pridobljeno 1. novembra 2019.
- ↑ Clemente, R. (4. november 2013). »Sarnico: la diga compie 80 anni Difende il lago, irriga la Bassa« [Sarnico: the dam is 80 years old(. It) defends the lake, irrigates the low (Bergamo and Brescia provinces)] (v italijanščini). L'eco di Bergamo.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Photos and information about Lake Iseo
- Lake Iseo Information
- Coolidge, William Augustus Brevoort (1911). Enciklopedija Britannica (v angleščini). Zv. 14 (11. izd.). str. 867. .