EXPO 2015 V MILANU - ČRTA POD PRVE ŠTIRI MESECE

V prvih 4 mesecih si je Svetovno Razstavo skupaj ogledalo 12,2 milijona obiskovalcev. Ta številka sicer kaže rahel zaostanek za dosego načrta, vendar so trendi pozitivni in je čisto mogoče, da bo konec oktobra Expo obiskal tudi načrtovani 20-miljonti obiskovalec. V tem obdoblju si je slovenski paviljon ogledalo nekaj več kot 700.000 obiskovalcev. Gre za impozantne številke, ki jih je mogoče doseči le na največjih globalnih dogodkih.

Dogodek, ki je bil pred odprtjem deležen številnih kritik, je s svojim potekom večinoma pomiril razvnete strasti. Ne čisto povsem, saj je precej pripomb glede nespoštovanja teme trajnostne energije in predvsem vzdržnostne pridelave hrane. Res je, da je glavno sporočilo; da bo človeštvo preživelo le, če si bomo znali dobrine deliti, zvodenelo, vendar vendarle najdemo kar precej primerov ponujenih rešitev na to temo – predvsem v paviljonu Izraela z naprednimi prehranskimi tehnologijami, Švice s predlogom pravične porazdelitve dobrin, Koreje s prispevkom zdrave in uravnotežene prehrane.

Avgust je bil, proti napovedim, s 3,3 milijoni obiskovalcev najbolj obiskan mesec na milanskem Expu doslej. Gneča je organizatorje prisilila k premaknitvi odpiralnega časa na zgodnejšo uro, tako, da je zdaj mogoč vstop že uro prej - ob 9h. Prav tako je uro prej – od 18h - mogoč vstop z večerno vstopnico za zelo ugodnih 5 Evrov. O avgustu, ki je organizatorjem prinesel zelo pozitivne poslovne rezultate, razstavljalcem pa potisnil statistike visoko navzgor, bi težko rekli kaj slabega. Edina negativna novice je, da se je poslovil kanadski Cirque du Soleil, ki je 4 mesece zabaval obiskovalce in osebje.

Za konkretnejše analize vpliva Expa Milano na prihode v Slovenijo bo potrebno počakati na prihodnje statistične podatke, a vendar lahko po štirih mesecih že potegnemo nekatere zaključke. Svetovna razstava v Milanu – kot vsi podobni svetovni dogodki za široke množice – privlači veliko število obiskovalcev, ki si ga ogledajo med svojimi počitnicami ali vikendom. V tem kontekstu je za pričakovati, da ima zelo kratkoročno – v času trajanja – celo negativen vpliv na obisk bližnjih destinacij – ker jim pač v tistem trenutku neposredno konkurira. Obiskovalci morajo za obisk Svetovne razstave pač žrtvovati obisk kakšne druge destinacije.

Zelo kmalu – posebej po zaprtju - pa lahko postanejo dogodki, kot je Expo v Milanu, kjer se predstavljajo države – tudi kot turistične destinacije – za povečanje prihodov zelo koristni, posebej, če so države svojo priložnost dobro izkoristile. 

Slovenija je, vsaj sodeč po odzivih obiskovalce paviljona in medijev, nase opozorila z všečno arhitekturo. Z uporabo naravnih konstrukcijskih materialov se je držala teme vzdržnosti in skrbi za ohranjanje okolja.

Na ta račun si je izborila številne omembe v specializiranih revijah ter veliko pozornost fotografov.

Na drugi strani se je uspela pozicionirati kot eden najbolj živahnih družabnih prostorov. Časnik Il Corriere della Sera je je uvrstil med štiri najbolj živahne lokacije večerne movide Svetovne Razstave.

Z desetkrat ali dvajsetkrat manjšim vložkom od najbogatejših držav razstavljalk, Slovenija ne more konkurirati s tehnološkega vidika, je pa dokazala, se pa lahko izkaže s prisrčnim človeškim pristopom do obiskovalca. Naše največje bogastvo so, ko potegnemo črto, naši ljudje.

Vsakemu obiskovalcu slovenskega paviljona se na prsi prilepi zeleno srce I FEEL SLOVENIA. Obiskovalci so nad to gesto navdušeni in si v veliki večini srca ves dan ne odstranijo več s prsi. Vidni so po vsem razstavnem prostoru Expa, srečal pa sem jih tudi že v 20 kilometrev oddaljenem središču Milana. Po odzivih tujcev, tako obiskovalcev kot strokovnjakov, Sloveniji premalo zavedamo pomena in vrednosti naše znamke. 

Svetovna Razstava je priložnost, da svetu pokažemo in ponudimo slovenske proizvode. V sozvočju s temo Expa smo v Milano prenesli naše okuse. Blejska kremšnita je tako postala – po objavah v uradnem glasilu Expa – ena izmed desetih sladic, ki jo je med obiskom vredno poskusiti. 

Letošnje statistike poletnih prihodov predvsem italijanskih gostov – z dvomestno rastjo – so impresionantne, in vsaj delno tudi posledica predstavitve na Expu ter velike oglaševalske akcije v severni Italiji v prvi polovici letošnjega leta. Jasneje bodo o uspešnosti našega nastopa na makro ravni govorile številke prihodov gostov v naslednjih mesecih. Na nivoju medosebnih stikov pa že lahko povemo kar nekaj zanimivih zgodb, ki so nam jih na paviljonu povedali »povratniki« - gostje, ki so Slovenijo obiskali pod vplivom predstavitve na Expu; od skupine, ki si je ogledala Ljubljano, ker »je Slovenija prisotna na oglasnih površinah po celem Milanu«, do Ameriškega para, ki si Slovenije ni imel namena ogledati med potovanjem po Evropi, pa ga je navdušila predstavitev na Svetovni Razstavi, Arabcev iz ZAE, ki so se po obisku paviljona odločili za bivanje v Kempinskem v Portorožu – podobno kot zaposlena na japonskem paviljonu. Takih zgodb – in nanje smo posebej ponosni, ker potrjujejo, da smo z našim delom v Milanu na pravi poti -  je še veliko; do nas pride le vrh ledene gore.